Tudi to je življenje- POŠTENOST SE VEDNO IZPLAČA-

 Tako sedaj ob tem vročinskem valu, ko je pametno da greš zgodaj ven potem pa se lepo predaš uživanju v hladnem prostoru in hladni pijači. Torej  spet čas da zapišem  še dogajanje preteklih dni.  No res so bili pestri. 

Naj pričnem z dnem ko sem bila tako zaskrbljena potem pa tako vesela, kajti izgubila sem telefon. Vesela se zavedala da če si ti pošten se ti to povrne. Ja gospa ki ga je našla mi je potrdila da to drži. So lopovi, a so tudi poštenjaki na tem svetu. Res upam da ti prevladujejo. 

Vedela sva da je še prehitro riniti kam više, ali kam bolj daleč, dokler se moč povsem ne povrne, da bo hoja sigurna, bova tokrat pač obiskala še ponovno nekaj poti po naši dolini. Tokrat sva  šla mimo stadiona kajti pot mimo Enojčkov je zaprta zaradi podiranja dreves in pripravljanja terena za gradnjo priključka avtoceste za Koroško tako   najprej tokrat prvič mimo stadiona... 

Malo pred sedmo uro sva se odpravila od doma in skozi sončni park 

Pohitela do jezera, ki je tokrat bilo mirno kot ogledalo da so se drevesa okoli njega ogledovala in občudovala v njem. 

Vedno ko prideva do sem se ozreva  na nasprotni stran jezera čez travnik in gozd nad katerim je počivališče kjer si vedno vzameva čas, za počitek in uživanje jutranja svežine v naravi. 

Kar hitro sva pohitela mimo konjušnica navzgor občudovala prekrasan lučnik ki se je vzpenjal vedno višje 

Lipa sedaj bogato cveti in omamno diši, njen vonj mi je všeč ampak čaja ne maram ker ga ne prenašam dobro. 

Midva sva bila v senci sonce pa se je sprehajalo med oblaki sem in tja in tako nudilo še pestrejšo podobo pokrajine pod nama 

Tokrat se nisva dolgo zadržala na počivališču,in opazila novo lilijo,  pa tudi drugo cvetje, a  sva kar hitro pohitela naprej ob zorečem ječmenu.  Sva dejala čim prej domov v hladno zavetje doma.

Pretekle dneve je bilo res zanimivo vreme zgodaj zjutraj jasno modro nebo malo kasneje že oblačno pa spet sončno a zvečer smo redno dobili pošiljko dežja, en dan je celo grmelo in bliskalo, kot bi bili na bojni fronti , res smo bili veseli, da ni bilo kaj hujšega. 

Po ozki stezici er sva se izogibala mini mini krastačam ki jih je bilo res toliko na cesti da je bilo treba prav paziti da nisi pohodil katere. Naj živijo so zelo koristne. 

Ob robu gozda so se svetili prelepi listi ciklam 

 

Pa drobnega cvetja o poti sedaj je res prelepo vse cveti diši   prečudovita  so jutra v naravi 

A že sva se spustila navzdol med  Škalskemu in Velenjskemu jezeru,Kjer sedaj kutine tako lepo napredujejo na drevesih a jaz sem na drugi strani  grede še nabrala 17  zelenih orehov na Rudarskih škodah  za orehovec.. Tukaj je bilo tako spokojno in mirno. 

Nato pa sva se namesto na levo napotila navzgor mimo Galaktike in se skozi gozd spet priključila izhodišču pri Rudarskemu domu. 

Postajalo je vedno bolj vroče in sparčno. 

Ampak v parku sva se se lepo usedla s naredila nekaj posnetkov. Ter odhitela domov. Ampak. Doma pa mi zazvoni ura, ki je povezana s telefonom in ja mobitela nikjer. Najbrž sem ga pozabila na klopci kajti komaj s spravila orehe v žep in ja nikjer ga ni bilo. Pohitela sem nazaj in to tako hitro sploh ne koleno ni bolelo več. Ja adrenalin je naredil svoje. S sabo sem vzela možev mobitel in vneto klicala mojo številko. Potem pa se je le oglasil prijeten ženski glas. Kateremu srm se predstavila in povedala da sem izgubila mobitel. Pa če ga je ona našla. Res ha je zmenile sva se da ga prinese na krožišče v začetku parka že od daleč sem tako vesela sem bila ko sem jo zagledala. Ja mobitel res ni bil poceni kljub zaščiti pa bi se že našel kdo ki bi vse gesla razvozlal. Nič ni hotela v zahvalo je pa dejala da ga na policijo ne bi nesla, njen mož je pred časom naše v mobitel ga nesel na policijo pa niso bili nič zadovoljni, ker da je samo birokracija s tem.Potem te pa izprašajo, kot da si ga ukradel. Sem ji povedala da sem jaz pred dvema mesecama isto našla mobitel na počivališču nad Škalskim jezerom. Pa sem ga seveda  nesla na policijo, pa tudi niso bili veseli. Nekaj časa sva se še menili ,res nisem vedela s čim  se ji naj zahvalim a ni  hotela prav nič. Potem pa sem pohitela domov vesela kot radio predvsem pa hvaležna in z zavestjo, da so še pošteni ljudje na svetu. Tako sem preživela prvi pohod okoli jezera. 

P. P.