SPOMINI STAREGA GOJZARJA - Uršlja gora.

 30. 5.2026- 

Že prejšnji dan  me je obhajalo  veselje in v pričakovanju obiska Uršlje gore. Včasih sva do sedaj v drugih prejšnjih četih tidi do š 6x obiskala ta vrh. Ampak letos je bilo vse kot začarano. Enkrat vreme neurja, pa tudi počutje so bili vzrok, da sva kar odlagala ta pohod. Skoraj vso noč nisem spala, sedaj ne vem, ali je bilo krivo pričakovanje pohoda, ali pa polna luna, ki mi včasih tudi greni in prepreči spanje. Čeprav drugače spim kar zelo dobro in trdno.

Že  v Šmartnem pri Slovenj Gradcu je za nama posijalo sonce

V Kotljah so  nama nasproti v krožišču zacingljale Prežihove šmarnice

Mimo cerkve proti cerkvi  navzgor do sv. Mohorja 

Še prej pa se nama je prikazala v vsej svoji lepoti s severne strani najina lepotica Uršlja gora 

A že sva odbrzela mimo osvetljene cerkvice in se veselila, da bova imela krasen sončen dan.

Ja tu je nama vse poznano

Bila pa sva zelo vesela noveo prevlečene asfaltne ceste, ki je bila tako gladka kot steklo . Ja velikokrat smo se vozili tu gor in ko sva ta zadnjikrat peljala tukaj so jo ravno obnavljali

Pogled od Snučarske koče , ali po naše Smuč koče sva kar kmalu prispela  , do klanca, kjer sva pred leti pozimi morala nadeti verige, ker je bila cesta tako ledena. No sedaj je šlo hitro naprej   do Naravskih  ledin in naprej 

Mimo privezane mize 

od koder se je nudil razgled na Šaleško dolino.

parkirala sva  pod rampo in se napotila navzgor po znani  cesti

Navzgor, ter se na ovinku odločila,da greva počez mimo klopce ,kjer se itak vedno odpočijeva in navzgor 

Tudi navzdol sva se tukaj vračala, menda prvič po ne vem koliko letih. Vedno sva šla tukaj gor in potem naokoli po cesti nazaj. 

Nad strmino sva počivala , kajti prav nikamor se nama ni mudilo.

Kar hitro sva prišla do kažipotov in potem do zadnjega, meni najlubšega ovinka z macesni

Še nakej kamnite poti

In že se je pred nama prikazala cerkev svete Uršule in kapelica tik nad gozdom

Najbolj pa je naju razveselil prvi  grmiček pogačic. Res je bilo lepo. A to so šele prvi grmički ,bo pa čez kakih 14 dni ali tri tedne vse v rumenem.

Na razgledni točki , sva se kot vedno odpočila , se razgledala na Koroško v Kotlje 

Na mesto v obliki  srca, Ravne na Koroškem 

Pa seveda se je bilo treba tudi poslikati, je že klasika.

Nekaj motivov ob poti.. Pa še kratka pot in že bova pri cerkvi in koči.

Cipresasti mleček

Sva šla kar mimo koče in cerkve, sva dejala, da se bova grede nazaj ustavila in si vzela čas.

Brez metuljuv pač pri meni ne gre .

Zanimive silhuete, Hm jaz jim pravim da so gorski škratje. Sem jih poslala prijateljici, pa me je vprašala , kaj in kje so tile "lulčki ", ha ha sem se smejala in malo bolj pogledala, ja nekateri pa so skoraj res take oblike. Če na hitro pogledaš ..HA HA 

Dom na Uršlji gori, kamor se vedno rada vračava. Res prijazen prijeten oskrbnik.Vedno poklepetamo, si vzame čas za pohodnike. Ja eden tistih , ki se ga vedno rada spomniva, NO tukaj gor sta bila že prej nekaj   pred leti oskrbnika , ki sta  nama ostala v krasnem spominu.

CERKEV V SRCU 

Tam ob srcu sva se nalimala , je kar pihalo , ni kaj!

KSA

dotik križa , ki je ob vsakem obisku bolj dragocen ob zavesti da še vedno lahko obišče  pri skoraj 84 . letih ta ljubi vrh.Na mu bo še nekajčasa tak dotik v užitek in veselje..

Na vrhu pa je pihalo tako močno, da je naju kar premikalo, ha ha, je že tako da tla niso najbolj ravna pa moraš še dodatno loviti ravnotežje.

No tudi na klopci sva se slikala ..

Kljub vetru sva se ustavila povsod poslikala, in nato odhitela nazajproti koči in zavetju.

Še na hitro pogled v Šaleško dolino, ja razgled pač ni bil najbolj čist.

Pa na Peco ki je naju vabila...

Pa mimo škratov

Zanimivi motivi.

Pogled pod zvonik, ja počasi bo treba tudi tukaj obnavlati

Hm letos  sva najvišje. No saj se nama ne gre za višino, a je že tako ,da se razveseliš, češ še se lahko povzpneš do te višine. Sva le samo uboga človeka in ja včasih si lahko malo nečimern he he,,Čeprav ni vse v višini. Kje so vrhovi visoki, a lahko dostopni drugje pa moraš skoraj po kolenih na vrh.

Lahko se izbira med tako bogatim menijem.

Za trenutek meditacije ob prsatem kipu.

Hitra postrežba , kljub obilnemu obisku . Komaj naročiš je že na mizi. Pa kava je bila tako dobra. Sem pač kofetar in na kavo in njen okus , dam res veliko. Sicer moj skuha najboljšo,ampak ta je bila skoraj tako dobra.

Ja kar nekaj časa sva se zadržala tukaj. Prijetno je in ja sva si  na tihem obljubila da kmalu se spet vrneva.

Zelo zanimivi motivi

Ko se  kot vedno ,vsemu lepemu tako hitro izteče čas, je treba iti se posloviti z obljubo da se spet  vrneva.

Odšla sva  mimo kažipota in drevesca , ki se najbrž bo posušil

Nato pa nazaj do izhodiščča , a tokrat sva se odpeljala po drugi strani nazaj

Mimo  Lovskega  doma in Križana in po obnovljeni cesti, kjer je pred časom  plaz preprečil prehod 

Sedaj pa tako široka trdna cesta. Ja res so pridni vsi ki so tako lepo vse uredili. Pa še ni vse gotovo se vidi da je še nekaj dela. 

Ter nato mimo Kotnikovega vrha 

in Ciganije 

Na Kotnikovem vrhu je prekrasen zelen travnik

A že sva se peljala mimo  cerkvice sv. Vida na Slemenu 

Ter navzdol mimo Zavodnja 

Sva kmalu prispela  v dolino 

Ob krasnih kozolcih v Lajšah .

Mimo vode Pečovnice in  pod Pustim gradom v Šoštanju 

Ter cvetočih vrtnic in ženske ki še vedno tovori v košu svojega moža.

Sva kmalu zavila proti našemu mestu. Sicer utrujena, a najbrž zato ker sem spala manj kot tri ure , kot pa od hoje. Zelo zadovoljna , da sva tako zaključila mesec maj. , no še en dan nam preostane, kaj bova z njim pa bova videla naslednji dan, sva se odločila.-.

p.p.