Contributors

sobota, 15. junij 2019

Tudi to je življenje -Knjiga, kot------

Knjiga , kot potrošni material!?-Samo na kratko-

Na Facebooko je veliko skupin med njimi je tudi, ena -Rabljene, knjige prodam, podarim. kupim . Ker sem zadnjč hotela neko knjigo, ki je trenutno nisem nikjer zasledila, sem pogledala in se včlanila tam. Pa me je zelo presenetilo , še bolj pa prizadelo, mnenje večina članov. Da so pač knjige predrage. Ena je napisala, samo da se jih znebim Cena 1-4 evre-.
Potem komentarji, da si je knjige težko privoščiti, sedaj, ko so taki težki časi. Verjamem , da je hudo, a kako se potem lahko avtorji preživljajo, če so knjige tako podcenjene. Da so knjižnice predrage, naročnina - kar ponujajo, češ, da jo je treba prebrati v 14 dneh.itd...
Se ja da podaljšati, Če je ne prebereš v določenem času. Pa upokojenci imajo popust itd...

Hm,pa saj knjiga je vedno lepa . Midva imava kar nekaj knjig.Res sem jih nekaj podarila varnim hišam ,a večini take, ki so bile po dva izvoda. Res je da jih ne prebiram več toliko. Zaradi oči, čeprav se včasih še potrudim ,


posebno ob sončni svetlobi. Se pa še vedno ustavim ob njih grem nežno z roko preko police v omari. In v mislih se poglobim v vsebino te, ali druge knjige. ... Katera e pretegne, da jo preberem tudi večkrat. Pa čeprav potem točim vroče solze, pa ne zaradi branja, ampak napora.


No jaz jih pač obožujem Te dneve jih ravno urejujem ker sva morala knjižno omaro prestaviti.
Tudi včasih so bile knjige drage. Zastonj tako ni nič, a če človek obožuje ,kakoko ststvar mu pač ni hudo dati za tako dobrinoki ki širi obzorja duha. Pa jamranje, kako so knjige drage in ali se daznižarti že tako nizko ceno... Nekateri včasih se kupijo , kaka nepotrebna stvar, ki konča morda kje v kakem kotu brez vsake vrednosti.
No kakor koli samo toliko, ker me je naravnost srce zabolelo, da eno knjigo lahko kupiš za 1 evro.Lepo vas prosim,pa če tudi je rabljena. Pa če pomislim vse delo avtorja, prevajlca, in reprodukcije knjige .To ja vse stane. Potem pa se to tako poniževalno spusti cena na 1 evro. Celo hamburger stane več . Pa še nezdrav je! Kje pa celo piše, da so še zavite v originalni celofan. Predvidevam, da jo je dotični dobil za darilo. Ja ni čudno da je pri nas taka miselnost , Franc Ksaver Meško bi ob tem zapisal, Kam plovemo?
JaJa tudi jaz se sprašujem. A ljudje smo različni, kar nekdoo ceni je drugemo postranska stvar.
Hotela sem to napisati na mobitelu, amini uspelo, tako pa sem se sem potrudila na PC, ker mi je dalo to vse skupaj misliti in ja to je to..
p-p-

Spomini starega gojzarja- Mesecu maju v slovo

MESEC KI SI NE ZASLUŽI , DA BI SI GA ZAPOMNILA.
Da pomaham mesecu maju, ter pozabim nanj.
Pa je le minil ta mesec maj, ki je bil bolj podoben aprilu, ali pa celo mesecu marcu. Kot pa toplemu mesecu polni ljubezni brstenja in radosti. A je že tako gotovih stvari se pač ne da kontrolirati. ŽE ENKRAT SEM ZAPISALA, ČE IMA HUDIČ MLADE JIH NMA SAMO PAR, AMPAK DEVETIN DEVETDESET.
Torej nekaj utrinkov iz preteklih 30 dni.
Prvi maj se je pričel nadvse veselo optimistično, kako tudi ne.
saj sva nabirala kondicijo že od novega leta naprej. Kajti 22 km za pot večina po asfaltu tudi no mačji kašelj.
Slavje, veselje je bilo , kot se za prvi maj spodobi, potem smo krenili nazaj, ter se po kakih treh km odločili da se odpočijemo ob poti, ter spustimo naprej tri skupine
pohodnikov, k so se vračali v dolino. Moj se je prvi usedel na hlod ob poti, sledila je prijateljica, katera se nama je pridružila ob poti navzgor.
Jaz sem še malo zaostala in sem potem prestopila en hlod ter stopila še na enega da s usedem poleg njega, pa se je hlod zavrtel kot vrtavka ,
malo sem še držala ravnotežje, potem pa sem že premišljevala,
kam naj odskočim oziroma pristanem na nogah. A je bilo vse tako hitro, da sem bila prej, kot sem misel dokončala , sem že bila na tleh.
No ja imela sem srečo, a mi je vzelo sapo , da sem mislila da mi bo prsi razneslo , ko mi je zmanjkalo zraka, kdor je to doživel ve , da je zelooooo boleče in neprijetno.
. No ja ker vem, da jamranje ne pomaga sem stisnla zobe in smo šli naprej. Do doma je bilo še dobrih devet km.
Prijateljica se je potem ponudila da naju odpelje domov. A ker je bil načrt da greva na obe strani peš sva pač šla. Čeprav že malo izčrpana a je kar šlo-



Takrat niti ni bilo prehudo. Dokler sem migala. NO ja da ne bom
dolgovezila, mesec maj sem preživela povita, kot mumija, brez smejanja,vsak gib dihanje ,
kihanja, kašljanja .In on je prevzel moje oblačenje. Kajti me je včasih sililo na smeh ko mi je oblačil hlače in je potem prijel za pas ter hotel stresti kot vrečo krompirja da bi vsebina smuknila na pravo mesto.
Pa tudi izpopolnil se je v kuhanju- Pa brisanje po tleh . No prat je tudi dajal in obešal perilo, a potem ga je lepo zlagal na kup v sobi, da je dočakalo glajenje, kot se spodobi...No dnevi so tekli tu in tam sva nadaljevala s sprehodi v park, kajti bala sem se da se bom povsem zapustila, da mi bo kondicija šla rakom žvižgat. okoli jezera ,potem kot zakleto sem šla še na dva pogreba od dveh mojih svakinj, ki sta umrli dober teden narazen. Seveda sem prej vzela tableto proti bolečinam.
A vseeno. Sam pogreb je še nekako bil za prestati, hudo je bilo pa v cerkvi pri maši.. kar nekaj časa že nisem bila pri maši in me je presenetilo,
da je sedaj po novem treba kar naprej vstajati pa spet sedeti in vstajati. kot komanda pri treningu nogometa. Gor, dol, gor dol. Ko je bilo maše konec sem se skoraj sesedla od bolečin. pa vožnja domov, joj , kako slabe ceste imamo .
Za veliko noč, sva pa na ponedeljek dejala greva na Špik na paški Kozjak
da vidim, ali lahko


grem tudi po strmini, Oba sva dejala, če ne bo šlo greva nazaj-Kajti ravnina mi počasi ni več delala takih težav... Ja dokler , pa sem si namalala nasmeh do ušes, pa spet čuvala kavč s se človek počuti tako brezmočno, brezvoljno,
. Ja dokler , pa sem si namalala nasmeh do ušes, pa spet čuvala kavč se človek počuti tako brezmočno, brezvoljno, da sem kar verjamem tistim ,ki pravijo, ko nekaj časa ne greš ven potem pa nimaš volje. Postaneš apatičen . A meni se tako škoda zdi dnevov, In vem, če bo enkrat do tega prišlo bom , kot megla ki se vlači po zakotjih doline. A vedno znova upam da se bom dvignila in šla naprej, kot jutranje megle razblini svetel sončen dan.
In seveda, Niti na računalnik nisem bila preveč navdušena. Televizijo sem še gledala popoldne,no potem je še , seveda če gre vse nekam naj gre še to. Odpovedal internet ter odpovedal vmesnik, katerega bodo nadomestili z novim . No konec maja je bilo vsaj toliko bolje, da sem lahko že zamesila za kruh,.
Za dodatek se je pa še Mery nogo pokodovala, Prejšnji teden je stopila na nekaj, ali jo je pičila osa, ali kaj drugega, zacvilila je in ni več stopila na nogo. skozi hodi sedaj po treh nogah.


Videt pa ni nič-Danes je prvič poskusila z vsemi štirimi. Upam, da bo tudi njej bolje.
Vsa vesela, polna optimizma sem spet pričela načrtovati, kam naju bo še zanesla pot. Kajti ta poškodba nama je preprečila, veliko izletov. Pa najino srečanje s prijatlejico Cvetko v Dobrni- Saj ne moreš sedeti tam in kričati, govorice gluhih pa ne vem. Z njo se srečujeva že kar precej let. Upam, da se letos še srečamo, saj je leto še mlado. Kajti prejšnji teden mi je kar nenadoma pričelo zvoniti v ušesih, oziroma, kot bi za levim ušesom sedela cel roj škržatov. Ki ščebetajo glasno den čez drugega.
Kmalu je postal moj svet svet tišine,
kajti kar naenkrat sploh nisem slišala skoraj nič. In to jaz, ki sem se vedno hvalila, kako dober sluh imam . Da opišem kako je to hudo, slišiš nič , on je kar naprej pozabil da ne slišim. Sem ga vprašala kaj, je odgovoril, seveda ga nisem slišala Pa v trgovini .. Bilo je naravnost moteče in hotela sem še samo ven v naravo.
Sem dejala in oba sklenila. "Dovolj je tega!" greva v hribe in kam je najbolj primerno, da greš, seveda na Uršljo goro, ki je polna energije . tam pa če ne slišiš ni moteče-
Tam prisluhneš naravi in slišiš , čeprav je tihi svet,ki govori , ti veliko kaj pove. Samo pisluhniti mu je treba .Pa pomirja te .


Spet sem se lahko zasmejala na glas. Celo zapela sem no ne vem, kako je zvenelo, saj sem komaj sebe slišala. A sem uživala . Tako sem bila srečna tam med narcisami,


da se mi skoraj ni dalo ti nazaj-Hvaležna sem bila da sem uspela priti gor, za nazaj sem dejala pa bo tudi že šlo počasi. Seveda je ! Se mi je pa napor hoje, čeprav sem zelo počasi šla, poznal, Spet čutim bolečine na mestu padca, ter čez prsno mišico je boleče. A vsaj hodim lahko. a ker sem kljub vsemu optimist in ker je maja končno konec, pa dežja in sivine, saj je nastopil mesec junij. Gremo naprej v nove zarje. Boli me tako, ali tako tudi doma.
Naročila sem se zdravniku, a ker delajo tako na "obroke" sem v ponedeljek , danes bila pri njemu.
Napotil me je za otorinolaringologa, čez deset dni-Nato utra zvok vratnih žil ,
pridem na vrsto šele meseca oktobra
in slikanje vratnega dela hrbtenice , katero sem opravila že danes.
Pa ušesa mi je spral … Slišim sicer na eno uho spet tako dobro,kot prej in je sedaj kar zanimivo, kajti on pozabi da slišim spet kot srna dobro, pa da kako opazko, pa se šele potem zave, ko se pričnem jaz smejati da sedaj slišim- Se pa smejiva oba na ta račun- Na levo eno pa še ne povsem dobro , ker še vedno prevladuje petje ali vreščanje, saj sama ne vem kako naj rečem škržatov. Upam da bodo naslednji pregledi ugotovili s čim naj jih preženem-
Lep mesec junij vam želim


že malo bolj optimistična , kot včeraj- In seveda dobro razpoložena- Morda pa je dobro da sem sedaj to doživela , znam še pač bolj ceniti zdravje in z večjim sočutjem dojemati ljudi, , ki so bolni.
p.p.

-Spomini starega gojzarja - Definicija starosti!- Tudi to je življenje!-


Definicija starosti!

Zadnjetedne me precej zaposluje premišljevanje o definiranju starosti-Kaj je starost, kako je dojemanje starosti ljudi po desetletjih - Včasih smo tudi mi dojemali starost drugače, a res pa je da smo bili bolj spoštljivi do starostnikov-
Aristotel je v enem izmed svojih del zapisal, da lahko poznamo pomen določenega izraza, četudi nismo prepričani, kako naj bi ta stvar izgledala. No in tudi jaz ne vem natančno kaj in kako .
Na podlagi Aristotelovih dognanj še danes razlikujemo med nominalno in realno definicijo. Nominalna definicija pojasnjuje pomen pojma, realna pa ga poskuša ponazoriti v konkretnem svetu.
Torej definicija starosti, ki si jo vsak razlaga po svoje- V realnosti je pa tako-
Opazujem okoli sebe ljudi, vseh starosti. In sem prav presenečena, kako smo si ljudje različni- Nekateri so že pri svojih štirideset, petdeset letih pravi starčki- Brezvoljni mrki, kot drevesa, ki so jim bila polomljena vse veje, in le tu in tam kak vršiček ga še ohranja pri življenju- Pa pogovori, ki jih slišiš med ženskami, ko jo vprašaš "kako si kaj?
Odgovor Ja saj veš slabo, v teh letih ne more biti drugače- Osupnem a navadno zadnje čase molčim. In se spomnim znanca ki je dejal da ne smem v drevo, ker bom dol padla , ker sem že prestara zato. Doslej sem vsako leto jaz nabirala češnje. Obožujem če jih lahko nabiram in seveda zobam. Je pa res, da sem zadnja leta malo bolj previdna. A če sem lani lahko zakaj ne bi letos-. Mislim, da je s plezanjem v drevo ravno tako, kot z vožnjo- Sam moraš vedeti, kdaj je treba nehati…
No na to analiziranje me je vzpodbudil zadnjič pogovor z serviserjem , ki sva se pogovarjala po telefonu in to zaradi moje slabe ocene podjetja. Kako hitro se je oglasil . Saj veste, kako je ko po telefonu na koncu reče "Prosimo vas za minutko, da ocenite naše usluge!
Sem kliknila enico, kajti imamo izpade povezave z internetom in pri preklapljanju programov se pro pokaže kodiran program in temen ekran. ..No ko sem mu razložila kako in kaj , da plačujemo astronomski znesek za programe, ki jih lahko gledaš ali pač ne. Kljub temu da je Gold trojka - je dejal ja ",To bi lahko uredili, da bo namesto kartice dobili modem, kot je na drugi TV. A je problem, ker "starejši" ljudje se ne spoznajo na daljince. Kako da ne? Vprašam, ja veste sta dva daljinca in eden je samo za prižgati drugi pa za programe.
Ja in??? To pa ja ni nobeden problem, mu rečem , pa tako stari še tudi nismo--- Ja je odvrnil, Jaz po telefonu to ne vem. Potem je pa to žalitev mu odvrnem- Če ne veste in govorite kar v en dan- In kako me lahko ožigosate za neumno. Nekaj se je opravičeval in momljal, a ga nisem več poslušala. Tako, ali tako nameravamo iti k drugemu operaterju. V naši hiši so se že davno odločili tako. Torej to je bilo prvo-
Drugo sem šla k zdravniku zaradi šumenja v glavi in ko mu povem da me včasih boli hrbtenica od osteoporoze reče, ja kao obrabljeno, pa da me ne more narediti nove- Izprali so mi ušesa, in sedaj slišim veliko bolje, čeprav tudi prej nisem slabo. Me je pa včeraj zmotilo , ko sem bila pri otorinolaringologu, da vsi tam govorijo tako glasno. Sem bivši sodelavki dejala da so preglasni .Ona odvrne, ja , je ja logično, v naših letih vsi slabo slišijo --- No moj sluh je dober, odličen je potrdil zdravnik-
Prejšnje dni sva bila na pohodu in na eni izmed koč sem prosila oskrbnico, če je tako prijazna in naju slika za spomin. Dvignila je roke v zrak in dejala, ne bi jaz bo pa sin on se spozna na te stvari- Sem ji dejala in pokazala da mora samo na gumb pritisniti pa bo. No takrat je že sin prišel, ko mu pokažem aparat, je zajavkal, Joj celo večnost že nisem slikal z aparatom. Sem mu dejala je že nastavljen. No potem je pričel sukati nastavitve, naredil dva posnetka in še dva s telefonom. A so bili vsi tako , tako,na enem je meni odrezal glavo na drugem pa je dobil samo mizo gor :No potem sem pa postavila aparat na konec mize in voila slika je bila popolna.
Sem pa spet primerjala, kako to, če so mladi , pa še aroganten je bil , tako pametni , ne vedo upravljati niti z nastavljenim fotoaparatom , starejše pa dajejo v koš in jih podcenjujejo. Če kateri takoj ne zapopade tehnike---- Češ kaj bo on, ko je star…Res je sicer da se tehnologija razvija s svetlobno hitrostjo, kar je bilo včeraj še IN je danes že zastarelo, a ena taka srednja pot mislim da še vedo lahko korakamo v dosegu, da nismo popolnoma nepismeni.
No in sedaj sem rahlo zmedena, kljub vsemu sedaj ne vem, ali sem res že za odpis, nasploh ta odnos- javnosti nasploh, .Sicer so izjeme , seveda vem, da leta gredo svojo pot,,da tečejo vsako leto hitreje !
Da naštejem par stvari, ki so včasih bile in jih sedaj več ni: Da nismo več tako elastični, da bi še lahko delali špage, kot nekoč, da so poti navkreber postale bolj navpične, da potrebuješ več časa, da dosežeš vrh, da nimaš tiste energije da bi brezglavo tekel navzdol.... da ti vročina ne paše, da nimaš več take moči v dlaneh, da je koža postala, kar naenkrat suha, kljub negi, da je že skoraj taka kot papirus, pa da je je kar naenkrat več kot preveč,, pa da lahko opaziš, da zakon fizike še prekleto drži--- Ja ja ja duh je še vedno močan, meso je malo manj volja do življenja kljub takim in takim preprekam je vedno pozitivno naravnana.
Kljub vsemu pa osebno mislim da ni važno, kako te ocenjujejo drugi, da se požvižgaš na vse…A opažam, da nekaterim pa ne paše če si še malo bolj živahen optimističen .. Nekateri pač samo predalčkajo, tudi mediji- to je primerno za ta leta, to zato ja in če se bi pustili vplivati bomo kmalu se počutili nebogljene na duhu in telesu- Življenje je lepo, le živeti ga je treba, čeprav ti včasih kak dogodek pogreni trenutek.
p.p.

SPOMINI STAREGA GOJZARJA- POLETNI OBISK GORE OLJKE-

Gora Oljka je kot neki izhod za kratke izlete,  ko včasih ne moreš zarai ovir , ki jih življnje pač meče pod noge. Ali pa za vzdrževanje kon...