SPOMINI STAREGA GOJZARJA -JEZERCE NA RUDARSKIH ŠKODAH

Že od leta 2011 redno obiskujeva tak čas  rudarske  škode  vsako leto meseca februarja točneje 14.tega, kot Valentinov pohod. Pa ne da bi dala ne vem kak pomen temu datumu, ljubezen naj traja vse leto, ne pa samo na ta dan-za mene je Sv. Valentin še vedno tisti svetnik, ki ima ključ od korenin),a nekako je prvič sovpadlo s tem dnevom, pa nadaljujeva to tradicijo. Drugače pa velikokrat greva tu okoli, posebno včasih v prejšnjem desetletju ko je bila pot še bolj prehodna ,sva velikokrat poleti tod naokoli nabirala zdravilna zelišča in se sprehajala. Sedaj so poti veliko bolj okrnjene, in veliko jih je neprehodnih. Je pa precej tudi že obnovljenega, makadamska cesta in tudi poti je nekaj renoviranih.

Ker sva bila 14tega tega meseca  zadržana oziroma je prišlo vse drugače, kot sva načrtovala, sva se dva dni pozneje  odločila da na doknadiva ta pohod

Nekaj utrinkov s  samotne poti, kjer sicer srečaš pohodnike, ali tekače, ki iščejo tiste skrite kotičke v naravi polne lepih motivov ter  miru-

V prekrasnem dopoldnevu sva  skozi  

Sončni  park in mimo Škalskega jezera  sva bila očarana od svetlečih drobcev  na gladini jezera ,

, ki je delno zaledenelo ,ter nato pogled navzdol na Velenjsko jezero  mimo katerega bova še šla ko bova dospela na drugo stran, a sva že videla na skrajni 

desni  strani košček travnika.. Včasih sva hodila kar tukaj ob Velenjskem jezeru a sedaj je pot neprehodna..Sedaj greva navzgor mimo novejšega obeležja 

Res lepo označeno, ni kaj dodati
  ostankov Borsonovega mastodonta  ter vrbovega nasada in že sva  na razpotju kjer se vidijo Škale s krasnimi

Kozolci

taki in drugačni

Nato pa sva krenila po travniku mimo mini slapa in čez most  na  rudarske škode

ter nato naokoli med njivami, kjer je  koruzno strnišče že nakazovalo da se kmalu približuje čas setve oranja in  le otopliti in osušiti se zemlja mora...

Sonceje sijalo postajalo je vedno topleje, hitro sva korakala proti najinemu cilju.

V gozdu je še na senčni strani bila kar ledena pot... A led je kmalu zamenjalo listje in blato.

Čudoviti motivi ob poti so nama še polepšali pot..

Obožujem kontraste , take in drugačne...

prekrasna gozdna pot, polna kontrastov in zelenega mahu je bila prava paša za oči.

Tu in tam sva  videla skozi zarasel predel mala jezerca, jaz jim pravim da so to žabja nebesa. ha ha tu ima favna res raj na zemlji...

Nato navzgor sva čez nekaj časa prispela na makadamsko cesto

Na cesti so se videle sveže sledi koles, kjer zavvijejo kolesarji počez po svojih poteh.

.. Včasih sva šla midva tudi po teh poteh, a sedaj je bilo preveč blatno. a sedaj je treba upoštevati pravila na tem predelu..

Tudi ta mala jezerca so zaledenela

Pa tudi varno ni, kakor dirjajo vse povprek...

Ko sva prispela do preže sva 

že vedela da sva na cilju

kar nekaj mini jezerc v ugreznjenih tleh

zeleni odsev dreves v vodi , ter obroba jezera 

čudovite čipke iz ledu

jezero iz sprednje strani nič posebnega...

pa še zarašča se

Šla sem na drugo stran , a samo del poti , do klopce ki se je zarasla v  kjer  mi je nudil prekrasen čaroben pogled na to jezero. tokrat okrašeno z ledenimi čišpkami  imena, jaz mu vedno rečem drugače: Včasih je zeleno jezero,  čisto črne barve, včasih rjavo, posebno tedaj, ko se je spirala zemlja z hriba nad njim ko so renovirali ta predel... Vedno isto vedno drugače, odvisno od letnega časa in seveda od svetlobe , vremena...Kar nekaj časa sem uživala v teh spreminjajočih se odtenkih  barv...

ko sva se vrnila iz  nazaj sva namesto med njivami krenila  mimo kozolca in bivše kmetije ter zaokrožila pot, sva imela veliko lepši pogled na Velenjsko jezero, ter inta Kunte in Koželj , ter Gradišče na drugi strani doline, oziroma mesta.. 

mimo lepega hloda, ki ga je čas okrasil.. ja res veliko let že hodiva tukaj, koliko anekdot se je dogodilo na teh poteh Še vedno s elahko nasmejiva spominom ki sva jih doživela na potepanjih tu naokoli...

Lep kuža je nama pritekel nasproti .. Ja rada imava živali in ob tem sva s e spomnila na našo psičko, ki je že od predlanskega decembra v večnih loviščih se podi po svetlobnih  poteh  većnosti.

Ko sva se vrnila spet na razpotje se nama je odprl lep pogled na ozelenelo njivo n apobočju

Ja kar nekaj poti  sva prehodila nekaj čez dest kilometrov ... Sicer počasi , ampak kot je že klasika, postaja pot nama vednop bolj tudi cilj. Res  v naravi in samo0 to si ćeliva da boi lahko še nekaj časa skupaj vandrala po tej naši čudoviti deželici,.

Z asfaltne ceste spet na makadam proti Škalskemu jezeru. , kjer je naju došla jahalka s konjem ..

 Vedno topleje je bilo in prav za

želela sva si malo oddiha , kot je že klasika je on dejal da za Valentina se šika da greva nekaj spiti .., In res sva šla .Res sva si zaslužila..Nazdravila

sva uspešnemu pohodu, hvaležna , da pe lahko, pa lepemu vremenu in seveda življenju...Ko tako nazdravljava ugledava malo od nas parkiran kombi in na njem kurentovi kožuhi , ki so se sušili  na soncu. Potem pa sem ugledala tudi lepo oblikovane noge v zanimivih rdečih dokolenkah. So bili na malici, ali kosilu 

Ja res sva bila vesela, da sva lahko združila dan zaljubljencev, oziroma Valentinovo, kkaterega patron ima ključ od korenin,dokaz so bili lapihi ki že kukajo iz zemlje.. za dodano vrednost na vrh pa še kurente, ki odganjajo zimo...Če to ni lepo in ja vesela sva bila,ko pa sva šla mimo kombija sem vprašala šoferja od kod so. Je dejal da iz okolice Ptuja. In če mi je znano

tam. Seveda mi je , kako je svet majhen...

Tudi na klopi so se sušili kožuhi. Ja je kar naoporno ob veselem rajanju in teži zvoncev ja  je naporno... Dobri so no mladi in polni energije... ...

Dokler sem si jaz ogledovala opravo kurentov me je on počakal na klopci ..

. potem pa sva vesela zaključila pot ...Še prej pa nama je polepšala pot gospa, ki jo velikokrat srečujeva v parku, na njenem vsakdanjem sprehodu. No nič posebnega bi človek dejal, a gospa praznuje danes reci in piši devetdeset let. Kako lepo jo je  videti ko  nasmejana polna optimizma hodi  na sprehode. Seveda sva ji čestitala...  Bila vesela midva pa tudi  se  zadovoljna vrnila domov.

p.p.