Pa smo prišli do zadnjega meseca v letu2022 ki roko na srce za mene ni bil preveč pozitivno
poleg padca kjer sem si še dodatno poškodovala hrbtenico in nato še obolenje z covidom, sicer malo lažja oblika, a to mislim da je zasluga cepljenja. A kljub temu ni bilo prijetno ...Kakor koli vesela sem da se izteka čeprav je bilo tudi nekaj lepih mesecev posebno zadnji mesec je bil letos fantastičen...Hodila sva po naši dolini, praznovala od 29 novembra , ki za naju pomeni zelo veliko, kajti takrat sva se spoznala in ja to je treb aproslaviti, midva imava že nekaj let navado da praznujemo od konca novembra do četrtega januarja. Pa ne da bi kdo mislil da smo vsak dan pijani ali delamo žurke, nekaj jih je res vmes, a drugače so to drobne pozornosti,zavestni trenutki, nekaj iz hvaležnosti in seveda iz veselja , da smoše kolikr toliko zdravi da brez večjih težav hodimo naokoli, kamor si zaželmo skbiva zase, skratka lepo je nama...Saj je tudi čez leto lepo, a konec leta nekako o bolj pride do izraza...
Po vsakodnevnih sprehodih pripravah in izdelovanju okraskov za božične praznike ter potepanjih po naši dolini, ter obiskovanju sorodnikov je mesevc skraj s svetlobno hotrostjo drvel mimo naju.Tako sva kar se odločila po nekaj dnevih in sneženju da narediva tudi midva en zimski pohod...Toliko slik je bilo objavljenh na Facebooku da je še naju zamikalo da obiščeva hrib Lubelo nad našo dolino...
Kot že prejšnji mesec na Skalni vrh in Vodemljo sva tudi tokrat se odločila, da greva peš iz Velenja .. Čeprav vedno ugotavljava da bova morala nehati z hojo po asfaltnih cestah. Nič dobro nama ne dene to korakanje po asfaltu...A vseeno vedno pozabiva na to in greva pitem pa jamrava, ha ha ha a saj človek pozabi na to.. Mimo Škalskega jezera, kjer se nama je na ogled postavil prekrasen labod , sva pohitela naprej
Prej pa sva preko noh+gometnega stadiona občudovala zasneženo Uršljo goro
A midva sva bila kar zadovoljna zs snegom obeljeno Lubelo, ki se nama je vedno bolj približevala z vsakim korakom ...
Opazovala sva Skalni vrh in Vodemljo, ki se je odražala v Škalskem jezeru
Tu pa se vidi tudi najin cilj Lubela Hitela sva naprej in ob potoku, ki napaja Škalsko jezero kmalu
Moram priznati ,da je bilo kar sveže, čeprav sva šla bolj pozno od doma...
Hitela sva ,in kmalu prišla do odcepa za Hrastovec, a midva sva krenila proti Škalam
katere sva tudi prehodila
Nato pa se je cesta pričela dvigati, tudi snega je bilo malo več kot niže
Tu se lepovidi travnik in cesta nad njo , po kateri bova šla
Pogled proti Paškemu Kojzaku
Nato pa po dolgi cesti in številnih ovinkih navzgor
Ko sva prispela nad travnik se nama j eodprl pogled na Šaleško dolino in gore v ozadju
Tu je snega že več
Vesela sva bila zimske pravljic, ko sva prišla iz asfalta na makadamsko cesto in nato gozdno pot sva vedela, da sva že blizu..
Na vrhu naju je pozdravila belina snega modro nebo
A sonce je bilo bolj skopo s svojo toploto, pa še halo je. A midva sva se spravila za lovski dom in v zavetju pomalicala se odžejala in nato se počasi odpravila nazaj..
Vrnila sva se po isti poti mimo jezera kjer so ob obrežju v vodi labodi iskali kaj za v kljun..
midva pa sva ,sicer utrujena , da nama je uspel ta pohod na Lubelo ki sva ga že navrtovala kar nekaj mesecev. Sva pa bila lani gor januarja in marca.
p.p.
Ni komentarjev:
Objavite komentar