SPOMINI STAREGA GOJZARJA-PO obronkih naše doline- 25.11.2022--Krožna pot-

Tako pa nadaljujem dogajanje najinih planiskih poti-Ter sploh zapisov --

-- Toliko kaj se je dogajalo v teh tednih mesecih kar sem bila odsotna, a saj vse počaka, še dobro da vse zabeležim z fotoaparatm, tako lahko vse oživim in osvežim še z dodano besedo.. Pa tudi tako je tudi za pisanje moraš biti razpoložen, sicer sem veliko stvri pričela, a nikoli  ni bilo časa da bi jih dokončala .. Ja se dogaja.. 

(pa pravijo da je starost dolgočana in neprijetni del našega življenja...No bomo videli čez nekaj časa, ko bomo tam v zrelih letih)Sicer sem rahlo zmedena v tem oredalčkanju s starostjo in sploh s tem , kdaj si star, kaj se spodobi za  za določeno starost in kaj ne, no temu se moram enkrat temeljito posvetiti in analizirati , da človek nehote ne prizadene koga .Kajti sedaj v teh časih včasih dvom, ali pa odkritost, ali optimizem ni najbolj zaželen  ..  

Kot že v prejšnjem zapisu s potepanja po Stenici, sva kar veliko hodila po naši dolini okoli Škalskega jezera,pa po poteh v okolici mesta.... a ker sem to že tolikokrat opisovala, da je že skoraj dolgočasno , torej nadaljujem s pohodom  po obronkih naše doline..

Prvo 

 Velenje-Konovo-  Skalni vrh-Vodemlja-Razgledna točka--Hrastovec-Škale--Škalsko jezero Velenje..

 Ko sva krenila od doma zjutraj mimo čudovito presvetljenih dreves

...pod cerkvijo sv. Martina v Šmartnem in se spomnila , da bo naslednji  mesec že sedeminpetdeset let, kar sva na božič dahnilausodni dan ki je naju povezal za vse življenje.Ja kar veliko kaj se je spremenlo od takrat. Cerkev so obnovili, duhovnik Marjan Kuk , ki je naju poročil je že kar nekaj časa pokojen...Ja tečejo tečejo leta, a spomini so še kako živi.A midva že nadaljujeva pot skozi barviti tozd do naselje Konovo,kjer se je nama nudil prekrasen ogled na Uršljo goro in Plešivški vrh pred njo. kjer je naju ob škarpi pozdravil z mijavkanjem mucek, ki se je grel na soncu...

A midva sva pohitela naprej po asfaltu do kraja 

Šenbric-

kjer sva si malo nad cerkvijo ko sva krenila z afalta  v strmino , privoščila malo počitka ter sončnih žarkov- Ni ga lepšega, ko sedeti tam sredi ničesar, a kljb temu sredi vsega ter uživati v zavesti, kako malo je kdaj potrebno, ko člahko rečemo, to je to.Ne potrebuješ ničesar več samo predaš se veselj sreči in hvaležnosti, da ti je dano uživati v lepotah jesni.

Krenila sva naprej v gozd, listje je šumelopod ngami, bila sva vesela tega, kajti tu sva enkrat šla po dežju sva, šla dva koraka naprejenega nazaj tako spolzko je bilo..Bila sva vesela , da je vsaj na začetku bila prav prijetna pot.

sredi strmmine barvitega gozda  tu pa je že bilo treba paziti kajti v senci je bilo kar spolzko...

.Prekrasen sončen obarvani jesenski dan-,--pot zelo pestra, veliko asfalta,strmine, skalnate poti pa seveda tudi veliko razmočenih tal,

tu in tam je bila še krpica snega od nedavnega sneženja po hribih, kjer moraš prav paziti da se ti tla ne zasmilijo in da jih ne objameš.. Pa listja. Skratka pot za dušo, kondicijo...

.Že od daleč sva videla možica na vrhu Skalnega vrha

ter tablo, ki pa je bolj novega datuma

Prišel je z druge strani pohodnik, ki se je ponudil, da naju slika

Bilo je zabavno in še pihalo je , zato sva se kar hitro odpravila nazaj del poti in nato krenila na Vodemljo

Kjer se nisva dolgo zadrževala, kajti tudi tukaj je pihalo. Pa čim prej sva si želela na razgledno točko na Vodemlji, kjer se vedno ustaviva in si privoščiva izdaten užitek ob panoramskem razgledu na Šaleško dolino in gore v ozadju...

Nadaljevala sva pot mimo krmišča za divjad 

Amkot zgleda jim ni bilo še sile, kajti vse naokoli je bilo zaraščeno

Pohitela sva naprej po prekrasni listnati poti. Tuje bilo listjea polno in šumelo je pod nogami

že sva videla možica in odprl se namaje prekrasen pogled na dolino pod nama.. Škalsko jezero kot biser in tudi Velenjsko in Družmirsko jezero sta se pokazala v najlepši izdaji 

Razkomotila sva se in se predala soncu toploti in nazdravila ŽIVLJENJU,

ter želji naj še samo se tako nadaljuje..

Malo nad najino klopco sva opazila šopek cvetov žanjevca, ki je zažarel v najlepši sončni lepoti ... Kakšno razkošje, da lahko v teh poznih jesenskih dnevih doživiš lepoto cvetov, ki navadno cveto od spomladi in poleti.

Kako lepo ga je bilo opazovati, ko je občudoval dolino pred seboj v kateri je preživel 80let ... Spominjal se je kako jebila še ta dolina čisto drugega videza kot sedaj...Ko so tam kjer so jezera valovila žitna polja incvetoči  travniki ...Ja rada ga poslušam, ko opisuje iste davne čase kje je kaj bilo ... No saj nekaj se še jaz spomnim nekaj , od kar sem pred 57 leti prišla v Velenje... Ja spremenila se je naša dolina. A je še vedno lepa, res pa je ,da tu in tam pogrešamo cvetočo vegetacijo ki je plačala ,kot davek za razvoj kraja ....

Kar nekaj časa sva se prepuščala spominom in lepoti doline, ki pa jo je sčasoma pričela rahlo prekrivati koprena megle, ki se je iz Savinjske doline, preko gore Oljke razgrnila čez njo.

Pot sva nadaljevala po zahodni strani grebena proti Hrastovcu nad katerim se boči Lubela vrh vis a vis Seveda je preizkusil srčkast umetelno izrezan panj- stol. Nato pa sva po ozki stezici 

Ter kamnitem grebenu, ki se je kmalu preveseil v strminu hitela navzdol... Zanimiva pot, ki pa sva jo oba z prešernim navdušenjem prehodilain se zabavala ob te. Kajti srečevali so naju pohodniki, ki so se znojili na tej strmini, midva pa kot metuljčka sva pohitela navzdol..Ja včasih ti tudi kaj čisto banalnega polepša pot..

Kar hitro sva prispela do odcepa za turistično kmetijo Karničnik, a midva sva šla še kar navzdol in nato zavila levo proti Hrastovcu.

med barvitimi bukvami...

 Če bi zavila desno proti Škalskim Cirkovcam, bi lahko obiskala prijatelje , a sva bila kar utrujena inpred nama je bilo še kar nekaj km poti večinoma asfalta...Tako sva ta obisk odložilaza kasneje...

Kmalu sva prišla na travnik

Skozi Hrastovec , kjer sva se ozrla na desno stran na Lubelo, katero obiščeva večkrat na leto

Nato skozi barviti 

 Hrastovec

V Hrastovcu se vedno ovekovečiva na tem ovinku in se res zabavava 

Skozo Škale

Pogled čez most na kontrastno barvitost ob zahajajočem soncu  v Škalah 

Pogled preko Škalskega jezera na pot , ki sva jo prehodila, Skalni vrh Vodemlja pod njima pa s eblešči v soncu  grad Turn Drevesnica 

Ter ob kaskadah in mini slapovihProti Škalskemu  jezeru

Pogled na Skalni vrh

ter končnoo skozi barviti Sončni park proti domu... Ja kar nekaj km sva naredila, sva si na koncu privoščila pivo res sva si ga zaslužila .....

Res je teknil po vseh teh km....

p.p.