Contributors

petek, 16. februar 2018

Tudi to je življenje --O DOTIKIH, ,LJUBEZNI ,VALENTINOVEM

Valentinovo je za nami. Z njim pa tudi vsa evforija, ki je zajela vesoljno Slovenijo.

Ravno danes sem prebrala na spletu o dotikih, pa kako so sedaj skoraj vsi so na tabličnih računalnikih , telefonih itd . Da se ne pogovarjajo več, da ni nobenih dotikov ,stikov, hrepenenj ,želja. Kako je bilo včasih vse drugače, kot je sedaj . Jaz pa pravim , ni res...svet se res spreminja in mi z njim pa če je nam to všeč, ali ne. . Ravno tako je bilo pred petdesetimi , ali sedemdesetimi leti A gotove stvari so ostale enake , samo na drug način so izražene. Bolj javno, včasih je bilo vse greh. Bog ne daj da je kateri komu preveč odkrito povedal o svojih čustvih ..Takoj je bil ožigosan in zaničevan. (Za mene je pa to hinavščina ) Kajti ravno tako so se zaljubljali se spogledovali in ljubili, pač na skrivaj. Sprašujem, kako je potem mogoče, da je bilo toliko nezakonskih otrok ?! Ja se mi je ob prebranem zapisu porodilo vprašanje , kako je potem mogoče, da imajo sedaj mladi naraščaj, če pa so vsi samo na telefonih in tabličnih računalnikih. Tako pa še tehnika vseeno ni napredovala Nikoli in nikjer ni vse samo črno belo, ampak je vmes še prava mavrica čustev.
Če pa se nekdo res počuti tako nostalgično za starimi časi je a spet vprašanje zakaj. Res je bilo marsikaj lepo morda bolj pristno, a spet smo sami krivi, sami odločamo o stikih z družinskimi člani prijatelji in znanci. Če pa vsem bolj všeč in jim bolj odgovarja pogovor preko telefona, ali spletnih omrežij mislim da so sami krivi. Vsak je svoje sreče kovač.
Sem pa ob prazniku zaljubljencev zelo skeptična saj smo ga uvozili iz Amerike, kot smo že marsikaj drugega, veliko nasilja itd ne vedno koristnega, kot , da ne bi imeli svojih praznikov dovolj. A tu so pristavili lonček, kaj lonček veliki sod, trgovci, da vlečejo zadnje cente iz žepov naivnih potrošnikov za predmete, ki čez nekaj dni končajo v smeteh. Praznik zaljubljencev, ja to bi še šlo, kajti zaljubljenost pride in gre , kakor pač kdaj. Tista prava ljubezen, ki gre skozi , pekel in nebesa , ovire in težave,ko se nebo nad zvezo stemni, da ne vidi korak naprej, a začuti ob sebi toplo dlan ki odstre temo pred teboj. Pa ne samo en dan. Kajti nič ni samoumevno. Tudi ljubezen ne. Kaj hitro se lahko izrodi, postane rutina in izgubi tisti prvi vtis globoke ljubezni, ko si lahko vsak reče Lepo je ljubiti in še lepši je biti ljubljen. Ne potrebuje nobenega praznika, če pa že naj bo naš slovenski. Se sprašujem, kaj manjka Gregorjevemu , ali še kakšnemu . Valentin je vedno odklenil ključ od korenin, nič več in nič manj. saj ni čudno da potem pomlad zamuja, saj ne ni vsestranski pa čeprav je svetnik.
Pa lep pozdrav
P.P
zadovoljno s svojim prepričanjem
“Vetrovno dekle”

SPOMINI STAREGA GOJZARJA- POLETNI OBISK GORE OLJKE-

Gora Oljka je kot neki izhod za kratke izlete,  ko včasih ne moreš zarai ovir , ki jih življnje pač meče pod noge. Ali pa za vzdrževanje kon...