Spomini starega gojzarja,- MATKOV KOT -Ko čakaš na pomlad

 Matkov kot in Solčava 

Pogled skozi okno je zjutraj obetal lep sončen  dan, ki pa se je že v zgodnjem dopoldnevu spremenil v oblačno sivino z presevajočo neprijetno svetlobo skozi oblačno zaveso. Pa si zaželiš pomladi in pogleda na sočno strupeno zeleno listje lip. Najlepše so v logarski dolini ob cerkvici, ali pa imam samo jaz tak vtis.....Lepe so v vseh letnih časih  V Matkovi kot sva bila namenjena, kjer sva zadnja leta bila kar redna obiskovalca, Navadno meseca maja, junija, pač kakor nanese. Zjutraj  se ppelješ mimo Logarske in slediš sonc, ki se vedno nižje spušča , a ti greš naprej

Rada imam še tiste bolj divje, nedotaknjene doline, kjer še je kar precej prvinskosti  narave. Pa cvetja je tako čudovito tukaj da se ti vse kar samo smeji, ko greš ob čudovitih  cvetovih skozi dolino

Dolina je polna zanimivosti Gorovje se boči nad njo seveda tudi Matkovega škafa ne smem pozabiti, čeprav , pa nama nekako ni bilo usojeno, da ga obiščeva . Pa sva nameravala, Enkrat je naju neurje pregnalo,

Tsto pomlad  sva bila kar nekajkrat mokra, tudi na Pohorju je naju močilo in še kje...A kljub dežju je bilo veselo, sva se šalila, da sva kot dve zeleni pošasti on zelen jaz rdeča ki bi se naju vsak ustrašil, a 

No naslednje leto je bilo prelepo. Bila sva tu ravno takrat, ko je ves travnik žarel v rumeni barvi, polno travniške madronščice se je razprostiralo od gozda do Bajte in do suhe struge na drugi strani....

Ja kdo ne bi užival v vsej tej bujnosti pomladi

Pogovarjali smo se nekaj časa s pohodnikoma , ki sta tudi nameravala iti k Matkovem škafu,, a sedaj ne vem , ali sta šla ali ne....

Midva sva  sicer šla kar visoko gor, a sva potem se lepo namestila na rob in opazovala ljudi ki so se drsali po snegu navzdol po ledeniku navzdol nekateri pa so se šele vzpenjali  navzgor

No navadno imava zadnje čase srečo z vremenom in razen enkrat sva bila deležna nebesne modrine in sonca. Takrat sva vzela s seboj tudi Mery. On jo je kar nekaj časa nesel, nekaj zaradi skal nekaj pa zaradi že njenih težav s hrbtenico

Sva pa namesto da bi šla k škafu sva obiskala , do sedaj še ne obiskan slap Tunfut, če sem si prav zapomnila razlago gospoda, ki je nama pojasnil kod morava iti do njega.

enkrat je moj pozabil dati gojzarje v avto, pa samo  s copati pač nisva šla gor, enkrat je bilo tik po njegovem okrevanju po težki bolezni, sva bila zadovoljna , da sva sploh lahko prišla do Bajte in nazaj, ter enkrat ko je bila taka množica ljudi, ki se je vila proti škafu in nazaj, da sva dejala bo počakalo  tudi to za poznejši čas

Uživala sva v lepoti negnoja (zlatega dežja )

a vedno sva uživala v vrhovih ter seveda v cvetju, tudi Mery je nekaj časa radovedno ovohavala tuje ji vonjave, a je čez nekaj časa omagala ter se skrila za veliko skalo pod lapuh

Mery izkoristi vsak postanek za počitek...

Nekaj časa se je sonce skrilo za  meglo, ki je tu in tam zakrila sonce, midva pa sva stala ob križu ter vsrkavala vase pomladno razkošje , zelenja trav in nežno zelenečega drevja. Kadar pa je posijalo sonce, pa 

Sva se prepustila čarom kontrastov, seveda sva se slikala ob tej lepoti se človek kar pomladi in nabere nove dobre energije za take sive dni , kot je danes..: je svet kar lepši...

Lep razposajen kuža je pritekel mimo mene z malo vejo v gobčku in se pridružil obiskovalkam niže ob naju....

Oba sva bila enakega mnenja, da v Matkovem kotu prevladuje rumena sončna barva cvetja

Izstopajo seveda cvetovi ki kot čeveljčki pravljičnih osebic drhtijo v lahnem vetru na steblih

A nisva se mogla kar takoj posloviti od te majhne ,cvetoče , kadar ni sezona obiska Matkovega škafa tudi skoraj neobljudene. Mir ptičje petje, šumenje slapa te enostavno prevzame....

V vseh razvojnih časih še v popkih, malo odprti cvetovi čeveljcev---Lepi čeveljc (znanstveno ime Cypripedium calceolus, ljudsko Ceptec, Marijini šolnčki) pripada družini kukavičevk (Orchidaceae

Še zaprti in v odpiranju...

Ko se skriješ za veliki panj...

Lepi cvetovi...

Malica je še kako teknila na svežem zraku..

Ja zeleno, kako te ljubim zeleno....Pa saj bo kmalu spet pomlad ...

Tu so še čisto zaprti,

4.6.2017-MATKOV KOT-Lepi čeveljc (znanstveno ime Cypripedium calceolus, ljudsko Ceptec, Marijini šolnčki) pripada družini kukavičevk (

Lepota, ki ji ni para

enostavno je tokrat nama čas tako hitro mineval da sva bila prav presenečena , ko sva opazila da je ura že krepko čez poldan...

modrina , ki enostavno očara ...

V Logarski dolini se je spet zjasnilo, bukovo listje ob poti je kot trata polna živordeče oblečenih otrok.

Potem pa sva le morala zapustiti to čarobno dolino, Malo sva se razgledala še po Logarski dolini, sva se pa ustavila  v Solčavi no ustaviva se vedno  a tokrat sva obiskala muzej metuljev, ki mi ga je priporočil moj prijatelj na Facebooku. In nisem bila razočarana. Potem sva si malo ogledala še Solčavo,

Res lepo urejen kraj ,zelo prijazni ljudje. Pa njihova govorica, je taka da kar poboža dušo... na ta kraj imava še iz prejšnjih let zelo lepe spomine. 

ter uživala  v krasnih kapelicah, bleščeči cerkvici na hribu... šumeči vodi in se sprehodila po skritih kotičkih kraja. No saj ni velik, a sva se užejala in se okrepčala v prijetni družbi ob dobri hrani. Z obljubo da se vrneva ... No lani se nisva, je višja sila imela roke vmes, kako bi letos pa, bomo spet videli, letos ne bo višje sile, ampak vladna sila in ja kakor koli že bo vrneva se v ta planinski raj takoj , ko bo mogoče....

 Lepa je ta zgornje Savinjska dolina, edini manko je cesta nekaj delajo , a vseeno , ko se pelješ po njej  te pretrese , da se še nekaj časa potem  sestavljaš skupaj ha ha...

lepa hiška 

Pa kamnite stopnice ter hotel.... Še zadnji pogled 

in NASVIDENJE;

SPOMLADI

p.p