Contributors

nedelja, 10. januar 2021

SPOMINI STAREGA GOJZARJA, Ko listam po albumih.. 2 del- Tokrat Škalsko jezero

 Nedelja, čas za sprehod v naravi,









Poti okoli Škalskega jezera nekaj let nazaj, ko je še naša dolina bila bela in zasnežena... Sedaj jo še le redkokdaj pokrije sneg



No v tem času so poti takšne. Za vzorec snega, a ledeno tu in tam


čas za druženje, ups, to je bilo včasih, sedaj lepo v dvoje  po peš poteh naše doline. Sedaj največkrat pač okoli naših jezer. Največkrat okoli Škalskega jezera, sedaj rahlo obrobljenega na robovih s skorjo ledu in nad njimi travniki pobeljeni s snegom ki ima res neverjetno veliko sprehajalnih poti. Čudovito se je sprehajati po njih, lahko občuduješ prekrasne odseve , v vsakem letnem času, vedno je jezero enako , a vseeno vedno drugačno. Pač odvisno od  časa dneva in letnih časov.... Toliko svežih barv da ti kar zaigra srce .... Spomladi je kot  nevesta, ki se zaljša za poročni dan s poletjem. Pa bogata flora in favna, kačji pastirji, race več vrst, , ribe metulji, ptic vseh vrst, labodov  na zimo priletijo prezimovat tudi kormorani, , srnjaki srne vidre želve in ja še bi se kaj našlo , ja lepa je naša dolina , kotlina stisnjena med vrhove Uršlje gore, Smrekovca, Gore Oljke Gradišča, Velikega in malega Kožlja, Radojča, Ramšakovega vrha, Paškega Kozjaka, Stopnice, Skalnega vrha Vodemlje, Graške gore in Lubele... in .   pot pelje skoraj do Škal in nato preko hriba do Konjušnice spet naokoli do izhodišča, srednjih je več poti  , pač po izbiri Tik ob jezeru kjer so tudi klopce,, sedaj so ob poti tudi luči na sončno energijo in na veter, ja naša dolina se trudi da je  naklonjena naravi, kljub TEŠU, ki onesnažuje dolino...  za posedanje meditiranje, ali za zaljubljene, ali malo starejše že morda opešane, ki obujajo spomine ob tem lepem jezeru, ki ima kar pestro zgodovino. Še jaz se spomnim da je bila tik ob jezeru restavracija, kjer se je zelo dobro jedlo in pilo, ob večerih je bila glasba v živo, kjer se je lahko zavrtel vsak ki je pač ljubil ples...  Na škalskem jezeru smo se kopali ter se spuščali po velikem toboganu v vodo. Ob Škalskem jezeru so bile prireditve, kot so tombole in tako dalje.... Ja pestra so bila leta ob jezeru ... Takrat še Velenjskega jezera ni bilo Potem poleg restavracije je bil kino na prostem, kjer so bile tudi prireditve, kjer so igrali ansambli. Takrat še ni bilo ne Rdeče dvorane, ne Kulturnega doma , no takrat je bilo vse to v gradnji...... Kino dvorana ,ob   Rudarskem domu je  bila več namenska , za predvajanje filmov , za gledališke igre, ,za dvigalce uteži... Kasneje je bil še samo kino, nato pa se je še ta preselil v center... 

Ja spremembe so nujne, a ni vedno rečeno, da se spreminja na boljše.. .Škalsko jezero sedaj ima samo Ribiško kočo, ter sprehajalne poti, voda ni več za kopanje, sedaj je jezero namenjeno samo še ribolovu... 








Skoraj ne moreš verjeti kako kontrastno je postalo nebo- Bilo je vse naokoli temno, potem pa se je kot lina na nebu odprla in skozi je sonce za nekaj minut osvetlilo dolino....



Tudi poleti je zelo lepo tukaj. Valujoče trave bujno cvetje in favna , ja tu se lahko človek res odpočije  Tale muc je dolga leta bil , kot inventar Škalskega jezera , ni se bal in res je bil ljubek, a lani spomladi je odšel za mavrico v mačja prostranstva ...


Ko tako ogledujem te posnetke, mi je kar malo laže ob vseh teh prepovedih , ki jih v sedanji čas je vnesel ta virusni čas. Pa kaj ,če ne moremo kam drugam , saj je tudi v naši dolini lepo, čeprav je bolj mala a vseeno smo lahko srečni da jo imamo....Samo iti je treba in gledati, ter videti naravo, ki nas vedno znova preseneča...
p.p.



Ni komentarjev:

Objavite komentar

Spomini starega gojzarja:

 Vrholanov vrh 710 metrov Kot že v prejšnjem zapisu rečeno sva se s prevala odpravila naprej po čudoviti gozdni poti, ki je sicer razgibana ...