Hm sedaj v teh časih, ko že imaš vsega poln kufer , včasih pač misli ti odtavajo in premišljuješ pač vse mogoče pametne in malo manj pametne stvari...In sedaj mi je neka opomba iz strani moje boljše polovice dala misliti, kako vsestranski so poljubi.. No pa ko so že rokovanja , objemi prepovedani, kaj šele poljubi, Pa da najbrž ljudje zelo pogrešajo ta izkazovanje čustva ljubezni...No mislim tiste, ki niso iz skupnega gospodinjstva, se ve!!!!..
Tisti uradni, ki komaj se dotaknejo lica, prav za prav imam bolj vtis, da se podrgneta eden ob drugega, kot da bi se z ustnicami dotaknila kože... sem se spomnila na srečanje , ki je bilo po Tv pred že kar nekaj časa, ko sta se srečala dve javni osebi.. Pa tisti ko imaš vtis da si šepetata nekaj na uho, ne pa poljubljata...
Poljubi staršev so nežni kot topel obliž , kot zavetje, kot obljuba, da so vedno za njih tukaj skratka nežno ljubeče ...
..Poljubi med prijatelji ki so navadno le kot rahel dih na kožo, nič oprijemljivega, nič vznemirljivega , le toliko kot da drugi ve da je tu za njega mu vedno naklonjen , če ga rabi, a nič več kot to....Pa seveda objem stisk roke...Trepljanje po hrbtu že vse pove...
Pa me je prešinilo, koliko načinov je poljubov, nežni kot dih, lepo spodobni ustnice na ustnice, pa francoski, ko dobiš vtis, da sta , kot Siamska dvojčka , priraščena z jezikom drug na drugega..Pa kako so močne nekatere izjave ljudi ljubim te , ljubim te se sliši vedno znova in znova...Poljubi sveže zaljubljenih so povsem nekaj drugega, prvo so raziskujoči, bolj plahi nežni , nato pa vedno bolj posesivni, skratka ko se enkrat zaiskri imaš vtis, kot da se ne moreta ločiti eden od drugega, sta kot prilepljena skupaj. ..Čez nekaj časa pa se vse tako hitro konča, kot da bi slama zagorela pa jo je pogasil droben vetrič .No ni vedno tako, a veliko kje je. In prav je tako, bolje iti narazen če nista za skupaj..... Ostali pa so najbrž spomini , na vroče poljube in izjave.....Saj še pesem pravi :Rdeče ustnice je treba poljubiti, dan in (21) Rote Lippen soll man küssen - YouTube
Poljubi zakoncev so že malo drugače, od začetka strastni , izkoristita vsak trenutek , ni važno kje sta, podžiga ju še strast zaljubljenost in seveda ju podžiga razganja strast, ki gori vsaj nekaj let, potem postanejo poljubi bolj rutinirani, od začetka so stalno prisotni, Nato z leti vedno manj...Seveda mislim to na poljube , ko se vrneš , vrne iz službe domov kajti kaj se ponoči dogaja je pa že druga zgodba , ki ji ni konca in ne kraja
A z leti se počasi, počasi človek umiri, kot se upočasni korak, kot se poslabša vid, kot se zmanjša zanimanje za širšo okolico, za, dogajanje po svetu, skratka se zmanjša tudi telesno pretakanje sokov na tak , ali drugačen način , strastne poljube zamenjajo nežni poljubi, globoki pogledi iz oči v oči nežen stisk roke, roka , ki ti ponudi dlan za oporo, nasmeh, ki te bodri, lepa beseda ki te nasmeji , da je ljubezen tu ,je obojestransko jasno, kot na dlani... pa ni treba ne besed .... A vseeno spomini ostanejo , pa lepo je pogledati mlade ki so še tako sveže zaljubljeni da jim vse kar brenči, je dejala včasih moja mama...
Vse to pisanje pa mi je vzpodbudil dogodek poletnega obiska nekega slovenskega mesta , kjer sta na robu ceste stala dva rosno mlada , ki sta hodila tesno pripeta eden na drugega prav za prav samo z usti ter objemom čez rame... lepo ju je bilo videti. .In ja tudi danes je tak čudovit dan za spomine , ljubezen in dobro voljo.....
Ni komentarjev:
Objavite komentar