Spomini starega gojzarja-Pogorevc 1 DEL.

 Neznane poti, ki so zapustile globoke sledi...tako da se še vrnemo...

 Pogorevc je hrib nad Žerjavom,1076 m .n.v  kamor sva se že pred leti, mislim da kakih pet šest let nazaj odločila, da greva na njegova čudovita pobočja posejana z avrikljem, ter reso . A je že rado tako, ko kaj načrtuješ vedno pride kaj vmes. Včasih bolezen, potem vremenske razmere, pa seveda zadnje leto korona in prepovedi v druge regije .Tokrat pa sva se zvečer odločila da greva naslednji dan na Lovrenc pod V. Kozjem , ali pa na Pogorevc.. Zjutraj pa je avto kar dobesedno sam zavil na Koroško, skozi Šoštanj, Lajše z vzletno stezo in pogledom na Uršljo goro, ter zelenečimi macesni

Všeč mi je ta macesnov drevored ob cesti

Uršlja še vedno ima sneg na vrhu, sva dejala ko sva gledala iz  Lajš  na njen beli vrh.. 

Mimo cerkvice sv. Vida na Slemenu ,.

Po dolini proti Črn sva občudovala bel vrh Pece in se v mislih že veselila pomladnega pohoda na njo...

in Črno na Koroškem , Navadno se tu skozi voziva vedno ponči, kadar greva na Peco....A tokrat poti nisva poznala in sva bila primorana da greva pozneje na na pot  

Kar hitro sva prešla mesto in se približala Žerjavu, kjer sva zavila desno do parkirišča, kjer je že stala lepa tabla z napisom koča Dukles,  kamor sva bila namenjena. Bila je  sobota, pogled navzgor na travnik je pokazal da nisva edina ljubitelja gora in planin ter avrikljev, kajti pred nama se je vila cela procesija pohodnikov, ki pa so prispeli z avtobusom. No midva se nisva preveč obremenjevala s tem, kajti midva greva počasi in predvidevala sva da jih bova najbrž že srečala no se bodo vračali...A jih nisva so šli po drugi poti nazaj  Ob hiši sva vprašala za pot in napotili so naju naravnost čez travnik, kjer sva prišla do  ceste ki preči travnik, , potem pa nisva bila sigurna, ali levo, ali desno. Oba sva bila mnenja da bi bilo lepo, če bi stal tu kak znak in pokazal v katero smer naj greva V navodilih iz Hribi. net piše levo,                                           

  a moj je vztrajal da greva desno, pa sva šla, ter se po par metrih travnika napotila  do široke ceste, ki se je po nekaj metrih strmo vzpela v gozd 

 Prispela sva na mali greben s prekrasnim razgledom na Žerjav in  vrhove za njimi. Neverjetno koliko vrhov je nagneteno tu naokoli. .Nadaljevala sva na desno, po cesti kajti nisva bila čisto prepričana, ali  sploh greva na pravi hrib

No potem pa moj z veseljem in olajšanjem pokaže na tablo Dukles koča, ki pa je stala na odcepu  ob prelepi grebenski poti...Kdor ve za to pot, mu je samoumevno, da je tabla tukaj, za nas , ki pa pridemo od drugod pa je malo teže...par ndtrov nize na čistini  bi bilo idealno. 

Po čudovito osvetljeni poti, polno kontrastov sva , kmalu pozabila na začetne težave s smerjo ,ter med že skoraj odcvetelim bleščečim vresjem nadaljevala pot in uživala ob ptičjem petju, ki je naju navduševal na vsakem koraku. Pot vodi po grebenu, pod grebenom zelo pestra, slikovita pot strma nekje, nekje  po ravnini  speljana zelo  lepo s prekrasnim                                                        razgledom in celo klopco na vrhu strmine, kjer sva se odpočila se odžejala in se predala trenutku navdušenja, kako lepa je Koroška.

aha na pravi poti sva , sva se smejala, ko sva zagledala smerokaz. .Saj sva bila tudi že prepričana, ker so naju že srečevali s kolesi , potem  planinci 

Pot ravna mehka s sijočimi obrobami rese --

Pot je res lepo speljana s prekrasnim razgledom, na Smrekovec Peco Raduho, ter številne male vrhove, ki jim pa žal ne vem imena ...Uživala sva med vresjem , ko sva že nekaj časa hodila sva na ravnini ob poti se enostavno

usedla med dišeče vresje se prepustila soncu, toploti, svežemu zraku planinskemu vzdušju z zavedanjem da so tak trenutki nadvse dragoceni, ko sva daleč od vsega, skoraj lahko rečem sredi ničesar, a kljub temu imaš občutek zavest, da ne potrebuješ prav nič več. Imaš vse, kar si srce samo želi.Pod nama pobočje polno vresja, ali rese, ki je kot preproga pokrivala strmi del proti Jazbini, no na drugi strani pa proti Mežici

Tako pestra pot motivi tako lepi, ja narava je še vedno največji umetnik, ki ima na človeka zelo dober energijski vpliv.

Srečala sva tudi kolesarje, ja vsa čast in klobuk dol pred smelimi fanti , ki so previdno vijugali po zanimivi poti gor in dol...

navzdol 

sedaj pa malo navzgor stran od poti do lepote cvetja

Nazdravila z veseljem hvaležnostjo, da sva lahko videla ta košček planinskega raja...

vetje ki vedno očara 

prekrasni greben, ja rada imam grebenske poti, a ta na Pogorevc vsekakor sodi med ene najlepših in najljubših...

  

Gor in dol po vrhu, enkrat na levi, drugič po desni  stran grebena sva se kmalu približala prvemu rastišču avriklja

ki je bil kot obljuba in seveda hvaležna sem ga ovekovečila. Res je bil čudovit dan, poln sonca , a kot pika na i sva srečala  še prijatelje s spleta, z nekaterimi že drugič. Ja lepo je če virtualni obraz dobi realni odraz. Prisrčna so taka srečanja. Posebno še je lepo , če so nepričakovana. Nekaterimi

Kmalu sva prispela na cilj, kjer sva uživala ob planinskemu vzdušju ,

Mali prijazen kuža je opazoval okolico

ob prijaznosti oskrbnika koče. Ja tu gor se še vrneva 

Panoramski pogled s poti nazaj 

Včasih je bilo treba prestopiti ovire , pa kaj nam to pomeni, dokler še lahko bomo, ko ne bomo mogli več, bomo pa spomine obujali na lepe pomladne dni

ja je že tako, če hodiš precej o teh hribih pa so taka presenečenja res lahko še dodatno veselje 

 ter seveda ob pomenkih s planinci. Kjer sta nama pohodnika iz Koroške ponudila , da  ju lahko spremljava po drugi poti nazaj med rastišč avrikljev. tamso že bolj razcveteni... Zelo sva bila vesela te ponudbe , kajti tako sva videla še to pot navzdol s Pogorevca, ter odkrila krasne avriklje, ki jih drugače sploh ne bi. ja ni kaj Korošci so res prijazni ljudje do Jazbine in potem naju bosta pripeljala do najinega konjička v Žerjav nazaj.

Stojiš, opazuješ, kako dobesedno iz kamna z zelo skromno podlago bujno raste prekrasno cvetje. 

Pot navzdol do Jazbine je lepo speljana ...

Ja veliko cvetja, lepote sva videla s poti nazaj proti Jazbini,kjer sva prvič bila. Hvala Zlatki in Tomu za prijaznost.

Nasvidenje, se še vrnemo!!!

p.p.