Ja spet sem tu.
Kot bi me zajela hibernacija poznega zimskega vpliva, vremena, ki se nekako noče in noče uskladiti z dejanskim letnim časom pomladi, nekaj pa drugi dejavniki tehnične motnje itd je vplivalo na moje počutje in dejavnost. Ni mi bilo za pisanje ja bil je čas, ko sem bila polna idej potem pa je vse izpuhtelo v sivino dneva... Saj ne rečem da nisem , nisva bila aktivna, a proti prejšnjim letom vsekakor manj. No opisi potepanj v minulih dneh vsekakor sledi.
Ljudje smo zanimiva bitja, na nas pustijo sledi dogodki, ki se dogajajo okoli nas, ljudje , ki so nam dragi, ja posebno v teh časih, ko kar naenkrat opaziš, da nastanejo vrzeli v tvojih vrstah letnikov, pa še precej mlajših odhaja, jih pogrešaš in se zaveš , da smo jim morda posvečali premalo pozornosti , da smo eni, kot drugi odlagali ja jutri se dobimo , ko bo tale kriza s korono prešla...a tega jutri sedaj nikoli ne bo več za tiste prijatelje, ki so nas spremljali dolga leta življenja.
Pa te potre , obujaš spomine jih osvežuješ, jim posvetiš čas v pogovoru o njih, pa se ti zazdi da si jih oživel ja saj pravijo pokojni so šele takrat mrtvi, ko se jih nihče več ne spomni...
Ja veliko stvari lahko se te dotakne , ter te napolni z energijo, ali a ti jo odvzame, te posrka v neki v vakuum ki se ga le stežka znebiš. Pa še vreme veliko doda k temu stanju, seveda tudi razmere v deželi, ki pa se počasi, a se spreminjajo sicer bodo posledice še kar nekaj časa, če ne rečem dolgo vidne in veliko ljudi bo, je prizadetih .
A če odmisliš besede dejanja okolice in se otreseš slabega vpliva, kar hitro začutiš da si na pravi poti, da postajaš spet močan in poln energije, ter elana na vseh ravneh, ne samo na vsakdanji aktivnosti, ki je tako ali tako prisotna vsak dan, ampak. da delaš vse z veseljem navdušenjem , da kar čutiš kako dobra energija se pretaka skozi tvoje telo in polni tvojo bit z neskončnim veseljem in hvaležnostjo, da si spet tam kjer hočeš biti, da si spet poln energije dobre volje .....
Ja staranje ima tudi svojo temno in svetlo plat. temna je vsekakor ta, da pride starost vse prehitro , z njo razni slabi vplivi na telo, na njegovo gibčnost elastičnost ter predvsem moč duha in telesa. Seveda lahko eno, kot drugo malo odložiš na poznejši čas, telo z gibanjem, da se ne zapustiš in rečeš sedaj sem v tistih letih ko se morda ne šika, da rečem po naše, ti ne pristoji da bi bil poln veselja še čutil in živel kot prejšnja leta. kajti nekateri so še vedno mnenja ,(pa čeprav si še kolikor toliko zdrav pri močeh ) da ko prekoračiš določeno starost , kot so šestdeseta, sedemdeseta, da pač nisi za kaj drugega, kot za na kavč in da lepo počakaš na teto Matildo da pride s svojo koso in te odpelje s seboj na travnik , oziroma božjo njivo... Če oporekaš se nekateri pomilovalno nasmehnejo, te čudno pogledajo in si mislijo svoje ..Važno je , da ne zanemarimo duha kajti naše sive celice potrebujejo , prav tako , kot telo aktivnost na tak ali drugačen način. A kot telo tudi sive celice niso več tako elastične kot so morda še pred kratkim bile. ......
Svetla plat starosti pa je vsekakor ta, da malo širše lahko gledaš na gotove stvari, Prva je ta , da moraš na prvo mesto postaviti sebe. Pa da se požvižgaš na mnenje opravljanje drugih ..Pa nisem sebična , daleč od tega, ampak da gledaš, da čimbolj izkoristiš te dneve, mesece , leta ki so še ti namenjeni. Pred vsem pa vidiš lepoto življenja v malih drobnih , včasih na novo odkritih stvareh, ki jih odkrivaš na svojih poteh skozi jesenske dni življenja.
Skratka vesela sem da sem spet pri močeh, a nisem bila bolna, le brezvoljna, priznam .Vesela hvaležna pa sem ,da sedaj z veliko pričakovanja in optimizma spet gledam v pomladne svetle dni.
p.p.
Ni komentarjev:
Objavite komentar