spomini starega gojzarja-CORONA VIRUSU ob rob- četrtič

Covid 19

Dnevi minevajo, korona virus pa se še vedno širi, terja vedno več okužb in žal vedno več nih smrtnih žrtev. Z njim pa vedno bolj prihaja do izraza druga človeška plat, nrav, ki jo pač take krize izzovejo v ljudeh .Ta čas osamitve izolacije, ter prepovedi pa je pokazal še drugo plat prebivalcev. Kot je že v težkih, kriznih situacijah, ko se ljudje spopadajo s strahom, negotovostjo , celo z zmedenostjo, ker se pravila tako hitro spreminjajo, da jim ljudje komaj sledijo in jih upoštevajo. Danes tako, jutri spet drugače...Tu se najbolj pokaže človeška , strpnost eden do drugega. Iz nekaterih ljudi potegne tisto najboljše, , sočutje, pripravljenost pomagati drug drugemu.

Seveda pa so razne prepovedi, prizadele najbolj ljudi, ki se do sedaj niso preveč zmenili za navodila svarila, da je dobro, da ostanemo doma. Tako se je s časom nabralo kar precej nestrpnosti, posebno verbalnega nasilja nad starejšimi, ki so nekaterim trn v peti.t. Tudi mi smo bili mladi, smo spoštovali starejše, nikoli nismo s takim prezirom govorili o njih, morda pride to sedaj bolj do izraza, ko pač lahko na spletu vsak pove svoje, včasih imam prav vtis, da tekmujejo med seboj , kdo bo povedal kaj bolj sočnega čez starejšo generacijo. Spet pa je tako, veliko mladih je navajeno živeti po svoje, poznajo samo pravice, dolžnosti pa ne...Izobilje, potrošništvo, materializem je posledično naredil veliko škode med mladimi.

Že prej so bili starejši obravnavani, kot tretje razredna bitja, tudi iz višjih inštanc Sedaj je pač to povsod prišlo še bolj do izraza.. Drastično povečalo z ukazom, da lahko upokojenci gredo v trgovine samo od osme do desete ure. Vse lepo in prav, kot rizična skupina , da lahko lepo v miru nakupi skromno “fasngo” kolikor jo pač zmore s svojo skromno pokojnino.

Mladim gredo na živce, da se drenjajo pred blagajnami, da v teh dneh ( me zanima, kako lahko to rečejo, če so lahko od osme do desete ure samo upokojenci v trgovini, )kako to vedo. Namesto , da bi s potrpežljivostjo čakali , da pridejo na vrsto in si zamislili, da bodo čez nekaj let sami v isti situaciji. A dandanes je vse preveč egoizma, vsak gleda samo nase, ne poznamo več sočutja in spoštovanja.

. Druga zgodba je bil izplačilni dan upokojencev. Seveda je veliko kdo upošteval nasvet , naj ne hodijo danes v banke, naj raje opravijo to preko spleta, ali bankomatov. Hm veliko upokojencev ima še hranilno knjižico, da so vezani na obisk banke ....Zelo veliko jih je še računalniško nepismenih. Veliko je takih, ki stanujejo na deželi, daleč od ponorelega sveta, a ko je pokojnina je treba nabaviti za živali in za hrano. Pa četudi ne ravno na zadnji dan v mesecu. Upokojencev je res kar veliko, , kaj se če smo starajoča družba.

Kakor koli sedaj pa ko je stopila v veljavo še prepoved prehoda iz ene občine v drugo se ljudje počutijo še bolj utesnjeni. Seveda veljajo pravila za vse. .A enim pač ni jasno, da če se ne sme se pač ne sme, naj bo star, ali mlad........ Tu pa se pokaže kaj lahko kriza sproži v ljudeh. Nestrpnost, jezo sovraštvo prezir.Žalostno pa je to da postajajo starejši ljudje ventil za sproščanje.

Bog nam stoj ob strani , da bi bili na milost in nemilost prepuščeni prepotentni generaciji, na kateri naj bi svet stal....

A ker je bilo in je tako, da vse mine tudi mladi bodo stari in tudi oni bodo okusili kako je to, ko postaneš neokreten , počasen, pozabljiv , ter da včasih komaj dohajaš ta svet, ki se vse hitreje vrti in vsi mi z njim. Je pa spet res, da niso vsi mladi taki. Zadnje čase opažam,tudi veliko prijaznih veselih in zadovoljnih mladih ljudi na svojih potepanjih po naši prelepi deželici.

OSTANIMO DOMA- OSTANIMO ZDRAVI

P.P.

Spomini starega gojzarja -CORONA VIRUSU OB ROB-Tretjič

Corona virusu ob rob- 

Nedelja, kot že mnogokrat doslej a vseeno tako zelo drugačna. Zunaj je ravnokar sonce obsijalo sosednjo stavbo in vse se zdi veliko lepše in prijetnejše. Ali je pa res tako?

Ni in še kar nekaj časa ne bo! Nisem eden tistih paničarjev, ki sejejo okoli sebe grozo, ter vidijo samo v črno sivem odtenku.

Res pa je da se je od pojava virusa Covid 19 marsikaj spremenilo. Od začetka je bilo rečeno, da se virus prenaša samo kapljično. V redu si misliš. Potem naj bo razdalja meter do meter in pol. V redu se strinjaš. Potem kar naenkrat da se prenaša tudi po zraku v zaprtih prostorih, . No sedaj smo prišli že do dva metra razdalje. V redu. A ljudje so pač samo ljudje, ne vzamejo svaril resno!

Včeraj je bil res sončen topel, pravi spomladanski dan. Ulice so kar naenkrat  oživele ,z sprehajalci  a če je bilo med njimi  dva metra razdalje, močno dvomim.

Sedaj se je spremenila tudi politika obiskov bank in plačil položnic. No to lahko tako opraviš z doma.  Prav zanimivo pa se mi zdi, ko vsi pišejo, da  je v trgovinah zmanjkalo toaletnega papirja. Ne hrane, ampak toaletnega  papirja... Malo mi je to nejasno, ali bodo ljudje prebili te dneve samo izolacije, oziroma prisilne osamitve, samo s tem , da bodo jedli in si brisali ha ha (recimo bobu bob, se oproščam )riti...No pa kako so si norca delali vsi, čez vse, ki so kupili en paket mleka namesto enega litra, jaz mislim da si le veliko bolj brez skrbi, če imaš doma par litrov mleka več, vsaj za par dni... Možnost okužbe  je potem še bolj minimalna.. A se bojim , če bo tole še kar trajalo in trajalo, mesec je naokoli ja in kot smo bili vajeni pol stoletja, da smo hodili po “fasngo” hm , ah bo že nekako rokavice in masko gor, naredit se čim bolj majhnega, kar se tiče medsebojne razdalje,  ja bomo že ,saj smo iznajdljivi in imamo močan nagon po preživetju.. Zakaj ni zmanjkalo na primer robčkov, ali kaj podobnega??? Zmanjkalo je mask, sprva bilo rečeno da ne pomagajo nič, sedaj pa da 50% pomagajo. V apoteki jih tudi ni za dobit, sem dobila nasvet, da je dovolj da si dam šal čez usta in nos,ob seveda primerni medsebojni razdalji. To pa itak upoštevam...

Pa sedaj še ukaz naj bodo od  8-10 ure  v trgovinah samo upokojenci. 

Malo morgen,

 do desetih se veliko upokojencev, komaj skobaca iz postelje. No ne vsi!’A veliko njih!

 Me je pa danes na jutranjem sprehodu nekako  presenetilo oziroma kar razveselilo,

da so na vseh klopeh potegnjeni opozorilni trakovi. Upam da jih bodo  upoštevali

Ker tudi v naši občini delajo teste, smo dobili prve izvide . Domačinov še ni, naj ostane tako...Kar pa se je zgodilo ob nastanitvi potnikov iz Španije , se ne  bom  spuščala v brez predmetno razpravljanje, o dogodkih zadnjega dva dneva, kar je je. A če bodo vsi disciplinirani bo ostalo pri teh izvidih in stanju.

Pomlad pa gre svojo pot... Narava se ne zmeni za virus, očiščuje posledično zrak,prometa je manj , hrupa je manj, a v opomin da ljudje nismo vsemogočni pušča sporočila , kot so pomrznjeni nasadi , sneg ki pokrije veliko cvetoče brsteče pomladi.Seveda prizadene najmanj krive, poleg že vsega kar nas je doletelo še sedaj to.

 A sem kot vedno optimist, upam, da bodo vsi upoštevali navodila zakone, svarila. Ja veliko se jih huduje, češ,  da se z zakoni omejuje svoboda , a ni tako, če hočemo , da bomo zmagali s čim manj  črnim scenarijem, čim manj žrtvami  moramo pač vzeti vse v zakup. Ostati doma, v naravi,  No tudi midva ne iščeva obljudene poti, če pa že greva ven, pa res v naravo, brez ljudi in družbe. Če srečava koga pa se umakneva kar za več metrov vstran... Za dodatno razgibavanje v naravi pa je sobno kolo, ki je sedaj dobilo prostor na balkonu... Kjer prevozim kilometre in kilometre na svežem zraku ob ptičjem žvrgolenju.    

Spomini starega gojzarja-Corona virusu ob rob- drugič

 Sedanje stanje, ki si ga nobeden ne želi , še kar traja in traja. Okužbe se večajo, smrtni primeri se množijo.... Zavladal je strah. Vidiš ljudi , ki hitijo po mestnih ulicah, ali parku, posamezno z maskami, sklonjenimi glavami pogledi uprtimi v tla. A ljudje smo prilagodljiva bitja ...Prilagajamo se povsod. Kar se mora pač ni težko.Veliko kaj je drugače, res se je treba odpovedati marsičemu. Druženju, prosto pohajanju po  mestu v dvoje troje, ali še pač več, če nismo  bili ravno iz istega gospodinjstva.

Spremenila se je tudi okolica okoli nas ... V ozračju ni toliko čutiti vpliv onesnaženja , hrupa. Človek se navadi tudi, na to nujno zlo, ki ga pač prinaša s seboj vsakodnevno življenje razvitega sveta.

So pa zato sedaj veliko glasnejše ptice, pravi užitek jih je poslušati, ko žvrgolijo v snubljenju svojih družic in prepiranju ob ljubosumju nadležnih tekmecev, ki hočejo na vsak način  prispevati v rodnost vrste. Tudi trava se mi zdi da je boolj zelena okoli naših domov. A to je najbrž zasluga toplega vremena ne prispevek virusa.

 A je to stanje pokazalo tudi svojo drugo plat ... Danes sem po dolgem času šla v trgovino. A to tako vsaki mesec naredim  v istem času... Grem dvakrat največ trikrat v nakupe... Torej ob vstopu so mi prvi razkužili roke in voziček. Pohvalno, a to ne bi bilo narobe , če bi se ta navada vpeljala tudi, ko bo tega stanja konec. Kolikokrat sem si jaz dejala ko vidiš ljudi, ki kašljajo kihajo in jim že od daleč vidiš da niso ne vem pri kakem zdravju, ki otipavajo vse po vrsti, tudi tisto, kar jih samo zanima in nimajo namena kupiti, da bi bilo dobro, da bi nosili rokavice... Pa da ne govorim o gneči. Saj včasih ne moreš mimo tako, se vsem mudi,te rinejo rekoč, moram iti tja in tja in enostavno gredo naprej.Čeprav ne sodim v ne vem kako počasne ljudi me to vseeno prizadene... Sedaj je razmak dva metra, vsi lepo strpni, vsi lepo kulturni, vsi pridejo na vrsto. No morda je samo zjutraj tako od 8-19 ure, čeprav roko na srce je bilo v trgovini tudi precej takih pod štirideset let. ...Če bi se tako obnašanje preneslo v čas po Covidu 19 bi bilo super... A je že tako kar se Janezek nauči to Janez zna.

Pa še ena svar mi je danes zelo razveselila. Danes je materinski dan in z hčerko se vsako leto vidiva na ta dan. No drugače tudi, a vedno me preseneti s čim. Seveda sva se nameravali videti tudi danes, a žal pač ne moreš preko pravil , varnosti seebe in nje. A ker živimo v svetu tehnike sva se danes videle po vido klicu. Sicer bi se že prej lahko, a se drugače slišiva po telefonu, ali pa vidva v živo.

 Tako da sem  današnji dan, kljub snegu, sivini iz katere se usipljejo veliki sneženi kristali , nekako pomirjena srečna, skratka upajoč, da bo, če se bomo vsi držali samodiscipline in ne rinili za vsako ceno nekam , da bomo s skupnimi močmi premagali to stanje. Skupaj pač zmoremo vse....

 Lep pozdrav ostanite zdravi... 

_Spomini starega gojzarja .. CORONA VIRUSU OB ROB. -prvič

Ne bom pisala ne vem, kaj novega, ne bom iznašla tople vode, kot radi rečemo, le utrinek mojega razmišljanja o tej katastrofi, ki je preplavila našo prelepo deželo Slovenijo tako nepričakovano, , nepripravljene, predvsem pa v tako velikih svetovnih razsežnostih.

Za mene kot upokojenko se prav za prav ni spremenilo veliko, (a ne me kar linčat zato).

Še vedno hodim , kot prej spat po možnostih kar zgodaj, še vedno se prebujam , polna energije, Še vedno me zjutraj prevzame skrivnostno obarvano nebo in poljubi sončnih žarkov, ki sem jih navadno deležna kje na poti. Še vedno verjamem v dobro ljudi , sočustvujem s prizadetimi , še vedno me razveselijo podrobnosti v naravi, ki tvorijo čudovito celoto življenja.

Ker pač po zdravi kmečki pameti sem prepričana, če se ne bom družila z ljudmi, hodila, po trgovinah, po gostilnah, kar sicer tudi prej nisem, je najboljša zaščita preživljanja teh dnevov v naravi. Daleč od obljudenih krajev, na samotnih poteh, kjer ne srečaš, praviloma nikogar, če pa že se izognemo eden drugemu na več deset metrov.... Tako sva do sedaj redno hodila v hribe, po že davno pozabljenih poteh

Tudi doma se mi ni spremenil urnik ... Še vedno pospravim, kot prej skuham, kot prej preberem kaj, kot prej, likam ,perem , čistim, gledam TV, kot prej, le da ne stalno, kot nekateri ki samo to poslušajo kaj se dogaja okoli tega virusa. Tako, da so že prepojeni z njim...Potem pa se zaprejo v hišo, vase, kot školjka.. Imam svoj ustaljen ritem gledanja oddaj.. Sem zadnje čase manj na računalniku skratka, včasih mi gredo kar lasje pokonci, kako so nekateri panični, drugi pa čez vse mere lahkomiselni skratka pretiravanje

Ja dobro je da smo dobro razpoloženi optimistični. Res pa je najbrž da imajo tisti, ki hodijo v službo drugačen občutek , kot mi upokojenci, ko se kar naenkrat vse spremeni, ko ni več jasno, kakšen bo osebni dohodek, kam in kako bo z varstvom otrok .Kdaj bodo nadoknadili delo itd..... Nekateri pa se bodo morda ob vsem tem dogajanju spet zbližali in spoznali boljšo plat svojega partnerja, katerega so drugače ob vsem hitrem tempu življenja, zjutraj v naglici zajtrk ter adijo .ter natrpanem delovnem urniku srečavali še samo, pozno zvečer, potem na hitro obvezen seks , če niso preutrujeni, ali če katerega ne boli preveč glava... ... Najbrž bo po vsem tem kaosu še kako dodatno rojstvo. Tako, kot je bilo po drugi svetovni vojni. Kar nekaj otrok se je takrat rodilo, na veselje, da je bilo vojne konec... ki se jih drugače ne bi. Jaz sem živ dokaz zato... Pa jih še kar nekaj poznam... .. Ja veliko scenarijev se odvija v teh dneh... Bodo pa nekateri spoznali tudi temno stran partnerja, ko bo kriza mimo pa bo še kakšna dodatna ločitev več.

Je pa hudo, ker se je obrnilo na glavo vse, tudi napovedani termini za operacije in preglede. Tako pač lahko samo upaš, da bo čez dober mesec, ki je na novo postavljen termin že toliko se vse uredilo da bo se planirano uresničilo. Če pa ne hm.... Seveda pa se je v urbanih naseljih veliko spremenilo, življenje se je tako rekoč ustavilo. Ljudje so postali nezaupljivi, že ob vsakem kašlju vidiš, da se zdrznejo, čeprav je to samo nedolžen kašelj , ali kihec. Ja tako je to, če te piči kača , se prestrašiš tudi zvite vrvi. Ljudi razen tistih, ki hodijo v službo ne vidiš nikjer. No saj jih tudi prej ni bilo. Navadno se odpeljejo iz parkirišča in se vrnejo isto tako domov.

Seveda je nekaj rekreativcev, ki tečejo vsak dan, ne glede na vreme, ne glede na čas. A tudi teh ni več toliko. Hudo je kmetom, je sorodnik dejal, da bi rad dobil delavce, ki bi spravljali les, se nobeden sedaj noče izpostaviti....

Tako zaključujem tole razmišljanje, in ugotovitev. Vse prepovedi pa ni važno katere so.. niso tako obremenjujoče ,kot prepoved svobode gibanja, a je tako če bomo s tem dosegli kaj bomo vsi potrpeli. Pa na sobno kolo, za zdravo telo pa bo... Problem pa je kako naj mojo psičko navadim na bicikel. Ona mora ven... Oh ni mi do šale, a naša Mery je prava faca... Ja tako je to ,ni se veliko spremenilo a dotaknilo se me je vsekakor bolj, kot si želim . Upam da jo bomo vsi dobro odnesli, tisti pa ki jih je doletela ta okužba se mi smilijo in sočustvujem z njimi...... Vsem vam kateri boste si vzeli čas , da boste morda to prebrali pa želim res vse dobro ostanite zdravi in optimistično razpoloženi in se ne pustite vplivati ne od virusa ... A ostanite daleč od njega vstran...

p.p.