spomini starega gojzarja -MALO NOSTALGIJE IN SPOMINA NA LETO 2018-

KO JE LETO NAOKOLI--1 del-

Kar nekaj časa je minilo, kar sem  tu napisala ali objavila kaj. Pa tako sedaj z zamudo napišem nekaj lepih utrinkov od lanskega leta 2018-

Decembru v slovo, ali pogled nazaj:

 JANUAR.

 Prosinec po starem, ali Januarju, ki  je bil še zame do nedavnega res bolj, kot ne neljub  mesec .Že zaradi tega spoznanja, da je bivše leto minilo kljub vsemu tako hitro, pa še toliko načrtov je ostalo neizpolnjenih. No ja , če odkrito povem se je navadno tako vlekel ni in ni ga hotelo biti konec. Veliko je k temu pripomoglo tudi vreme. A odkar sva se odločila, da vreme, pa že ne bo imelo na naju kakega vpliva,  se je to drastično spremenilo.  Kajti  prej sva po januarskem premoru , največkrat zaradi oblačnega neba, ali malo snega opustila hojo v strmino, sva kar naenkrat oba začutila, da postajajo najine noge lesene. Jutranje razgibavanje je veliko dlje trajalo kot običajno.  Sedaj ni važen pogled v nebo, če dežuje, vzameš pelerino, ali dežnik, če sneži pač se malo bolj oblečeš pa je. In komaj se po novoletnem praznovanju  dvakrat obrneš naokoli , greš v naravo hribe, navadno že januarja prehodiva tretjino vrhov okoli naše doline, tako za …. Doma malo uredim slike, napišem kaj  malo ustvarjam  in se že oziram čez ramo, ja kam je izginil za mene do nedavnega najdaljši mesec v letu:

Spoznanje :Torej samo da delaš tisto, kar te veseli, tudi, če  se včasih vrneš domov s pordelim noskom, kot bi pogledal globoko v kozarec , se počutiš svež, čil in ŽIV.

 Februar. Ja Svečan. Čakajoč, ali bo na Svečnico kanilo prej od strehe,  (hm ni več ledenh sveč na strehah) ,kot od sveče , se navadno prikradejo  spomini, na mlada leta, ko se je še veliko dalo na  stare slovenske pregovore.. Sedaj tudi ti ne držijo več. Po mojem je tudi v tem tako, da pač moraš verjeti, pa seveda dolgoletne izkušnje so ljudi  naučile, da se ravnajo po starih zapovedih narave. A sedaj smo naravo že tako zrevoltirali, da skoraj nič več ni tako, kot je še v prejšnjem stoletju bilo. Pa si ne misliti da sem nostalgična, daleč od tega, ampak razočarana, ker je ves planet, tako zasvinjan,  milo rečeno, da če  se tudi trudiš, da bi kaj posejal in vzgojil kot Bio, ali Eko, je to nemogoče, ker je preveliko nesnage že v zraku.  Februarja navadno že naredim načrt za moj mini mini vrtiček na balkonu.  Zato pa prejšnjo razmišljanje.

Spoznanje Ja če se še tako trudiš da bi ne onesnaževal okolice, je kot kapljica v morje, če tega ne bodo spoznali vsi!

Marec:  Sušec

 A  zadnja leta je navadno deževen razmočen  tu in tam za spremembo celo pade sneg.  Čas pustnih norčij, ki so v našem mestu povsem zamrle, že kar nekaj let nazaj. Pobudnik teh sprevodov je odšel že pred leti tja na drugi nivo, upam da tam  mu ne bo primanjkovalo finančnih sredstev kot jih je pri nas.

No pust omenjam zaradi tega, ker navadno posejem  seme paradižnika in paprike na pusta. To mi je pred leti svetoval stari mož, ki je imel vsako leto, tako lep zdrav paradižnik brez vsakega škropljenja. No tudi meni kar uspeva, a vseeno ne tako , kot je njemu. Sedaj pa ne vem, ali je ozračje že tako onesnaženo, ali pa  je  morda sedaj pust prehitro ha ha ha.

Spoznanje

Marca je čas, velikonočnic,   zvončkov  teloha in  zardevanja vresja po planinah. Pa tudi korak je bolj prožen in spočit. Pa neko nestrpno pričakovanje, kdaj bo malo više sneg skopnel, kajti obdani smo s hribi, ki te v vsakodnevnem sprehodu po dolini vabeče mamijo…

April: Mali traven. Ja aprila je včasih res že kar lepo zeleno naokoli, a sedaj ko se klima spreminja , je sedaj v mesecu decembru trava živo zelena, tako da Mali traven  je pač samo ime. April je navadno čas barvanje pirhov, in priprava za velikonočno praznovanje. A kot je že nekaj časa, uživam samo v pripravljanju. Manj v jedi .A rada gledam, kako drugim tekne. Ja vse ima svoj čar in čas . Pa Počasi pričenjava s pohodi za čink  višje vrhove. Tako kot sneg izginja hodiva občudovat cvetje na Lepenatko, letos sva celo Že maja šla 

 Veliki Rogatec avriklje na pobočja Uršlje gore, seveda ne zanemarjava Škalskega in Velenjskega jezera, kajti prelepo se je sprehajati okoli obeh. Kajti pomlad je čudovita 

, skrite mnogim očem tam med skalami

 in spreminjanje narave iz karamelno rjave v nežno prehajanje v pomladno zelenje.

Spoznanje. April je mesec za ogrevanje, .Za nabiranje regrata za absorbiranje  D vitamina po zavetnih legah, kajti sonce  takrat še nima tiste ubijalske moči. Pa prevzame človeka neko hrepenenje po prostranosti planjav.

Maj.  Veliki traven

Mesec, ko navadno narava eksplodira , ko se vse okoli nas dnevno spreminja. Poti postajajo daljše prav zaradi teh opazovan, kajti včasih potrebuješ čas, da lahko dojameš vse to lepoto, ki jo gledaš, ter seveda tudi vidiš. Ko te dnevno prevzame čudovito spreminjanje Matere Narave.  Čas sprehodov ob  naših jezeri. In če imaš srečo, da si ob pravem času na pravem mestu si lahko priča rojstvu preobrazbi, ko se iz zapredka prelevi v čudovitega lepotca s krasnimi krili..  Naučiš se potrpljenja ob opazovanju in slikanju metuljev in nasploh favne. Pa čarobne lepe čeveljcev Matkovem kotu, ali pa valujoče pogačice na Uršlji gori.  Pa mak ki valovi v naši dolini, žal ga je naraščajoče Družmirsko jezero letos odplaknilo in prekrilo z  rahlo valujočo gladino. Prizori, ki se te tako globoko dotaknejo, da jih lahko podoživiš prav v vsakem času.

Spoznanje- Ja Maj je mesec poln prebujenja v naravi v vseh oblikah in na vse načine. Ah ja mesec maj naj bi bil mesec ljubezni. No tu sem jaz, kot realist, kar precej skeptična,  ljubezen je po mojem treba negovati vsak dan, drugače postane rutina in izgubi svoj čar in pomen. Če je  ljubezni  dodeljen samo en mesec, se nam slabo piše.  No saj vem da se to ne sme jemati tako resno, kajti brez meseca maja in zelenja in cvetenja, ter ljubezni bi bili pesniki poeti in glasbeniki kar precej prikrajšani.

 Junij; Rožnik

Ja junij je čudovit mesec, takrat navadno hodiva že malo više. V začetku greva na Peco 2127 m Peca, kjer so posejani kot plave očke encijani po travi občudovat modrino encijanov, ki so tako modri, da včasih sploh ne moreš doumeti da ima lahko cvet tu gor na tej višini tako modrino. Malo kasneje navadno obiščeva  Ojstrc Avstriji 2141 m , Tam pa naju vedno preseneti drugačna paleta cvetja. a vreme, od modrine, do megle in temnih oblakov , do jasnine, da imaš pogled v dolino Podjune in Celovec, kot na dlani.  Enkrat polno encijanov z murkami, spet velesa blesti med ostalimi rožami pa. Ja tudi v Slovenijo seže pogled.

 Hochobir v

Spoznanje :

Ja ta čas je tako natrpan s vsemi vtisi in pohodi, da je še samo to dobro, da slikam, da lahko potem doma, ko je malo več časa v miru razčlenim slike in občutke ter jih spravim v red, za ogled takrat, v kakem res sivem dnevu, ali večeru  ko si zaželiš, da lahko vedno znova podoživiš poletje v vsem sijaju in čarobnosti, ki te vedno znova posesa vase. Skratka rada imam poletje, a žal nama sonce ne prija več, tako kot  nekdaj. Da pa nisva prikrajšana , se pač odpraviva zelo zgodaj ponoči od doma. Tako da sva najpozneje med sedmo in osmo uro na vrhu. Na Peci sva bila pred šesto uro zjutraj in bila nagrajena  s tako fantastičnim sončnim vzhodu in barvami jutra, ki  so dane  kot posladekpo dobrem kosilu. 
Konec prvega dela ---