KO JE LETO NAOKOLI--1 del-
Kar nekaj časa je minilo, kar sem tu napisala ali objavila kaj. Pa tako sedaj z zamudo napišem nekaj lepih utrinkov od lanskega leta 2018-
Kar nekaj časa je minilo, kar sem tu napisala ali objavila kaj. Pa tako sedaj z zamudo napišem nekaj lepih utrinkov od lanskega leta 2018-
Decembru v slovo, ali pogled nazaj:
Prosinec po starem,
ali Januarju, ki je bil še zame do
nedavnega res bolj, kot ne neljub mesec .Že
zaradi tega spoznanja, da je bivše leto minilo kljub vsemu tako hitro, pa še
toliko načrtov je ostalo neizpolnjenih. No ja , če odkrito povem se je navadno
tako vlekel ni in ni ga hotelo biti konec. Veliko je k temu pripomoglo tudi
vreme. A odkar sva se odločila, da vreme, pa že ne bo imelo na naju kakega vpliva,
se je to drastično spremenilo. Kajti prej sva po januarskem premoru , največkrat
zaradi oblačnega neba, ali malo snega opustila hojo v strmino, sva kar naenkrat
oba začutila, da postajajo najine noge lesene. Jutranje razgibavanje je veliko
dlje trajalo kot običajno. Sedaj ni
važen pogled v nebo, če dežuje, vzameš pelerino, ali dežnik, če sneži pač se
malo bolj oblečeš pa je. In komaj se po novoletnem praznovanju dvakrat obrneš naokoli , greš v naravo hribe,
navadno že januarja prehodiva tretjino vrhov okoli naše doline, tako za …. Doma malo uredim slike, napišem kaj malo ustvarjam
in se že oziram čez ramo, ja kam je izginil za mene do nedavnega
najdaljši mesec v letu:
Spoznanje :Torej
samo da delaš tisto, kar te veseli, tudi, če se včasih vrneš domov s pordelim noskom, kot
bi pogledal globoko v kozarec , se počutiš svež, čil in ŽIV.
Februar. Ja Svečan. Čakajoč, ali bo na
Svečnico kanilo prej od strehe, (hm ni
več ledenh sveč na strehah) ,kot od sveče , se navadno prikradejo spomini, na mlada leta, ko se je še veliko
dalo na stare slovenske pregovore..
Sedaj tudi ti ne držijo več. Po mojem je tudi v tem tako, da pač moraš verjeti,
pa seveda dolgoletne izkušnje so ljudi naučile, da se ravnajo po starih zapovedih
narave. A sedaj smo naravo že tako zrevoltirali, da skoraj nič več ni tako, kot
je še v prejšnjem stoletju bilo. Pa si ne misliti da sem nostalgična, daleč od
tega, ampak razočarana, ker je ves planet, tako zasvinjan, milo rečeno, da če se tudi trudiš, da bi kaj posejal in vzgojil
kot Bio, ali Eko, je to nemogoče, ker je preveliko nesnage že v zraku. Februarja navadno že naredim načrt za moj
mini mini vrtiček na balkonu. Zato pa
prejšnjo razmišljanje.
Spoznanje Ja če
se še tako trudiš da bi ne onesnaževal okolice, je kot kapljica v morje, če
tega ne bodo spoznali vsi!
Marec: Sušec
A zadnja leta je navadno deževen razmočen tu in tam za spremembo celo pade sneg. Čas pustnih norčij, ki so v našem mestu
povsem zamrle, že kar nekaj let nazaj. Pobudnik teh sprevodov je odšel že pred
leti tja na drugi nivo, upam da tam mu
ne bo primanjkovalo finančnih sredstev kot jih je pri nas.
No pust omenjam zaradi tega, ker navadno posejem seme paradižnika in paprike na pusta. To mi je
pred leti svetoval stari mož, ki je imel vsako leto, tako lep zdrav paradižnik
brez vsakega škropljenja. No tudi meni kar uspeva, a vseeno ne tako , kot je
njemu. Sedaj pa ne vem, ali je ozračje že tako onesnaženo, ali pa je morda
sedaj pust prehitro ha ha ha.
Spoznanje
Marca je čas, velikonočnic, zvončkov teloha in zardevanja vresja po planinah. Pa tudi korak
je bolj prožen in spočit. Pa neko nestrpno pričakovanje, kdaj bo malo više sneg
skopnel, kajti obdani smo s hribi, ki te v vsakodnevnem sprehodu po dolini vabeče
mamijo…
April: Mali traven.
Ja aprila je včasih res že kar lepo zeleno naokoli, a sedaj ko se klima
spreminja , je sedaj v mesecu decembru trava živo zelena, tako da Mali traven je pač samo ime. April je navadno čas
barvanje pirhov, in priprava za velikonočno praznovanje. A kot je že nekaj
časa, uživam samo v pripravljanju. Manj v jedi .A rada gledam, kako drugim
tekne. Ja vse ima svoj čar in čas . Pa Počasi pričenjava s pohodi za čink višje vrhove. Tako kot sneg izginja hodiva občudovat cvetje
na Lepenatko, letos sva celo Že maja šla
,
skrite mnogim očem tam med skalami
in spreminjanje narave iz karamelno rjave v nežno prehajanje v pomladno zelenje.
Veliki Rogatec avriklje na pobočja Uršlje gore, seveda ne zanemarjava Škalskega in Velenjskega jezera, kajti prelepo se je sprehajati okoli obeh. Kajti pomlad je čudovita
in spreminjanje narave iz karamelno rjave v nežno prehajanje v pomladno zelenje.
Spoznanje. April
je mesec za ogrevanje, .Za nabiranje regrata za absorbiranje D vitamina po zavetnih legah, kajti sonce takrat še nima tiste ubijalske moči. Pa
prevzame človeka neko hrepenenje po prostranosti planjav.
Mesec, ko navadno narava eksplodira , ko se vse okoli nas
dnevno spreminja. Poti postajajo daljše prav zaradi teh opazovan, kajti včasih
potrebuješ čas, da lahko dojameš vse to lepoto, ki jo gledaš, ter seveda tudi
vidiš. Ko te dnevno prevzame čudovito spreminjanje Matere Narave. Čas sprehodov ob naših jezeri. In če imaš srečo, da si ob
pravem času na pravem mestu si lahko priča rojstvu preobrazbi, ko se iz
zapredka prelevi v čudovitega lepotca s krasnimi krili.. Naučiš se potrpljenja ob opazovanju in
slikanju metuljev in nasploh favne. Pa čarobne lepe čeveljcev Matkovem kotu, ali pa valujoče pogačice
na Uršlji gori. Pa mak ki valovi v naši
dolini, žal ga je naraščajoče Družmirsko jezero letos odplaknilo in
prekrilo z rahlo valujočo gladino. Prizori,
ki se te tako globoko dotaknejo, da jih lahko podoživiš prav v vsakem času.
Spoznanje- Ja Maj
je mesec poln prebujenja v naravi v vseh oblikah in na vse načine. Ah ja mesec
maj naj bi bil mesec ljubezni. No tu sem jaz, kot realist, kar precej
skeptična, ljubezen je po mojem treba
negovati vsak dan, drugače postane rutina in izgubi svoj čar in pomen. Če
je ljubezni dodeljen samo en mesec, se nam slabo piše. No saj vem da se to ne sme jemati tako resno,
kajti brez meseca maja in zelenja in cvetenja, ter ljubezni bi bili pesniki
poeti in glasbeniki kar precej prikrajšani.
Junij; Rožnik
Ja junij je čudovit mesec, takrat navadno hodiva že malo
više. V začetku greva na Peco 2127 m Peca, kjer so posejani kot plave očke
encijani po travi občudovat modrino encijanov, ki so tako modri, da včasih sploh ne moreš doumeti da ima lahko
cvet tu gor na tej višini tako modrino. Malo kasneje navadno obiščeva Ojstrc Avstriji 2141 m , Tam pa naju vedno
preseneti drugačna paleta cvetja. a vreme, od modrine, do megle in temnih
oblakov , do jasnine, da imaš pogled v dolino Podjune in Celovec, kot na dlani.
Enkrat polno encijanov z murkami, spet
velesa blesti med ostalimi rožami pa. Ja tudi v Slovenijo seže pogled.
Hochobir v
Hochobir v
Spoznanje :
Ja ta čas je tako natrpan s vsemi vtisi in pohodi, da
je še samo to dobro, da slikam, da lahko potem doma, ko je malo več časa v miru
razčlenim slike in občutke ter jih spravim v red, za ogled takrat, v kakem res
sivem dnevu, ali večeru ko si zaželiš,
da lahko vedno znova podoživiš poletje v vsem sijaju in čarobnosti, ki te vedno
znova posesa vase. Skratka rada imam poletje, a žal nama sonce ne prija več,
tako kot nekdaj. Da pa nisva prikrajšana
, se pač odpraviva zelo zgodaj ponoči od doma. Tako da sva najpozneje med sedmo
in osmo uro na vrhu. Na Peci sva bila pred šesto uro zjutraj in bila
nagrajena s tako fantastičnim sončnim
vzhodu in barvami jutra, ki so dane kot posladekpo dobrem kosilu. Konec prvega dela ---
Ni komentarjev:
Objavite komentar