Spomini starega gojzarja:-Kulturni dan !!?

Kot vsako leto se spomnimo na osmega februarja na našega največjega pesnika, na katerega smo vsi zelo ponosni. Le čudi me, zakaj nismo izbrali dan kulture na njegov dan rojstva, ampak smrti. Hm najbrž zato, ker je decembra že tako vse v prazničnem bleščečem  vzdušju,polni smo materialnih potrošniških vrhuncev, da nam je za kulturo presneto malo mar. No morda pa se tudi motim.
Jaz prav za prav berem skozi vse leto, sicer zadnje čase malo manj,Zaradi oči, ki so vedno bolj neubogljive. a kljub temu se ne osredotočam samo na en dan.
Kot vsako leto greva navadno na ta dan v hribe, v naravo. Včasih sva obiskovala tudi kulturne prireditve, a zadnje čase vse manj.Zaradi takih in drugačnih predvsem pa mislim utemeljenih vzrokov.
Tudi letos sva bila prav praznično razpoložena. Celo vreme je nama šlo na roko. Že dan prej torej sedmega februarja sva se odločila za pohod na  Kislico nad Frankolovem 996 m, kjer sva obiskala Kislico In Špičasti vrh, kjer sva se na toplem soncu sredi ničesar, a kljub temu sredi vsega počutila prav čudovito

 sveži a ne prehladen zrak, sonce, grebenske poti

 Kjer sva uživala sto na uro in opazovala panoramo pod nam, ki sicer ni bila preveč dobro vidna, a ker že poznava to vse naokoli se nisva sekirala ampak uživala.

 Nabirala De vitamina in kisika za sive celice in pljuča

  Ja že dan prej je bil prav prazničen.

Še zadnji pogled in sva odhitela proti gradu Lindek, ki pa žal ni več dostopen  brezvetrju na toplem soncu. zaradi padajočega kamenja od razvalin.

 Sva pa zato uživala na poti k gradu na prekrasni ur

8 februar

Sva se odločila da obiščeva Sveti Križ nad Belimi vodami. kjer sva uživala v  skoraj v brezvetrju in toplih sončnih žarkih

Vsa vesela in radostna sva se predala naravi, kjer sva recitirala Prešernove pesmi.No večina jaz , kolikor sem se je še spomnila iz šole.
...Krst pri Savici. Uvod ... Kako lepo je zvenela beseda ... Nato pa še nekaj drugih za povrh.  S seboj sem vzela majhne Prešernove poezije. darilo moje mame , so že vse zguljene no kolikor so stare in v uporabi ni čudno.

Naslednji dan Sva prav za prav nameravala ostati, doma, a ker je bil spet tako čudovit dan in , ker sva zadnja dva meseca bila precej ovirana zaradi slabega počutja in tudi zaradi vremena sva krenila na Goro oljko. 733 m.

Gora Oljka ali po starem Križna gora (tudi Oljska gora ter savinjska Šmarna gora) je 733 metrov visok^[1] kraški osamelec nad Polzelo. Predstavlja lepo razgledno točko, s katere je moč videti Posavsko hribovje, Paški Kozjak, del Kamniško Savinjskih Alp ter Karavank.

 Tukaj pa je bil pravi živ žav. Ja srečala sva znance , prijatelje, sosede. In beseda je nanesla kje smo bili na kulturni dan. Kajti prijatelji so bili v Vrbi. Ja in kar naenkrat smo se prepustili kulturniškemu vzdušju in pričeli recitirati.....O Vrba srečna vas domača, Nezakonska mati uvod h Krstu pri Savici, skratka pač kolikor smo se še spomnili pesmi iz šole.  Bilo je prijetno veselo. Ja in vsi smo v en glas dejali lepo je se še spomniti osvežiti pesmi, ki smo se jih učili pred45- 50, 65 leti ...Pač odvisno od starosti udeleženih.

Odšla sva nazaj vsa vesela zadovoljna , da sva tako lepo obeležila tridnevno praznovanje kulturnega dne. Odšla navzdol in se še mimogrede udeležila obiska hribčka Brezovec 618 m, ter se nato po krožni poti vrnila po strmini navzdol do najinega jeklenega konjička, ki je naju zvesto čakal pod vrhom.
p.p.

Tudi to je življenje! Ko se dan poslavlja.

Kot prepleteni udje se veje prepletajo  v temni globeli v strastnem objemu večera, ko se nenadoma zaveš, da se dan poslavlja brez tistega vrhunca, ki naj bi izpolnile sanje. Dan, ki je minil samo  v obujanju spominov, vzbudil že  potlačene, tako pozlačene želje preteklosti, ki kot gejzir razpro nebo,  se zaiskre, a že vnaprej veš, da se bodo kot pepel vrnile nazaj   v  tih meglen večer brez odmeva.
Sprijazniš se, saj veš, da je jutri nov dan, ko lahko zaživiš  v  vsej lepoti dneva, preteklost pustiš sanjačem, ti pa živiš danes, ta hip, ne včeraj in ne jutri.
P. P.