Tudi to je življenje! Ko se dan poslavlja.

Kot prepleteni udje se veje prepletajo  v temni globeli v strastnem objemu večera, ko se nenadoma zaveš, da se dan poslavlja brez tistega vrhunca, ki naj bi izpolnile sanje. Dan, ki je minil samo  v obujanju spominov, vzbudil že  potlačene, tako pozlačene želje preteklosti, ki kot gejzir razpro nebo,  se zaiskre, a že vnaprej veš, da se bodo kot pepel vrnile nazaj   v  tih meglen večer brez odmeva.
Sprijazniš se, saj veš, da je jutri nov dan, ko lahko zaživiš  v  vsej lepoti dneva, preteklost pustiš sanjačem, ti pa živiš danes, ta hip, ne včeraj in ne jutri.
P. P.