Kot prepleteni udje se veje prepletajo v temni globeli v strastnem objemu večera, ko se nenadoma zaveš, da se dan poslavlja brez tistega vrhunca, ki naj bi izpolnile sanje. Dan, ki je minil samo v obujanju spominov, vzbudil že potlačene, tako pozlačene želje preteklosti, ki kot gejzir razpro nebo, se zaiskre, a že vnaprej veš, da se bodo kot pepel vrnile nazaj v tih meglen večer brez odmeva.
Sprijazniš se, saj veš, da je jutri nov dan, ko lahko zaživiš v vsej lepoti dneva, preteklost pustiš sanjačem, ti pa živiš danes, ta hip, ne včeraj in ne jutri.
P. P.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Spomini starega gojzarja:
Vrholanov vrh 710 metrov Kot že v prejšnjem zapisu rečeno sva se s prevala odpravila naprej po čudoviti gozdni poti, ki je sicer razgibana ...
-
ŽETEV NEKOČ IN DANES..... Pred par dnevi sem se malo potepala po tej naši ljubi deželici. Ob počitku se ustavim na robu veli... -
Spet je napočil nov teden in to sončen , kot bi se hotel odkupiti za prvi del avgusta, ki je bil, bolj, kot ne deževen.. Prav za prav sva... -
Zadnje dni januarja je spet bilo lepo in sončno, tako da sva krenila spet v naravo. Ker sva sklenila da prvo letos obiščeva holme in hri...
Ni komentarjev:
Objavite komentar