Spomini starega gojzarja.. od Šentjanža do Grmade 1. Del.

 
1Prva dva cilja.

.TURN SV. JANEZA KRSTNIKA 

-Almin dom  Na Svetini 

Čudovito nedeljsko vreme sva izkoristila za že dolgo načrtovani obisk-

Turna sv.Janeza Krstnika nad Štorami, ter nato preko Alminega doma na Svetini, Tolstega vrha, Celjske koče, Pečovniške koče, Grmade..

Zlati trenutki ko se svetloba  ujame v malenkosti, da zažarijo v povsem novi podobi in svetlobi.

Kar hitro sva se pripeljala skozi Celje in Teharje ter zavila navzgor proti Svetini, ceste so bile neverjetno prazne ja bilo je  nedeljsko jutro in ljudje spijo malo dalje. No razen naju  ha ha.

Ko sva se peljala navzdol proti Pečovju, sva enoglasno ugotovila, da je jesen res tu tu, da se bo  treba  počasi pričeti greti..Na tak ali drugačen način...

Ko sva se peljala skozi Laško vas in Kompole navzgor se je pred nama pojavil pravljičen prizor, pokrajina prepredena s puhasti mi vložki prosojne beline..

A že sva prispela do Šentjanža , kjer  sva meseca marca letos  malo naprej zavila na desno, kjer sva parkirala avto  v gozdu ter odšla peš navzgor  do Alminnega doma na Svetini, kot vsako leto doslej že nekaj let.. a takrat nisva obiskala Turna svetega janeza Krstnika čeprav prejšnja leta sva garedno...

Svetloba tam na obzorju  je postajala vedno močnejša a midva sva že parkirala ob robu ceste

Kjer sva uživala v ujeti svetlobi v trsih vinograda pod nama

Pravljični prizorji, katerega lahko ustvari samo narava...

Kot bi eksplodirala bela krogla tam nasprotnem hribu ,ter poslala nama nedeljski pozdrav v to čudovito jutro

Nekako se nisva mogla odpraviti naprej ,kar stala sva tam in uživala v lepoti narave mehki svetlobi v tem zlatem trenutku jutra...

Takrat ko je najlepše je pač treba naprej ,kajti pred nama je bilo še kar nekaj ciljev

Še prej da sva  zakorakala v gozd, sva si vzela trenutek, ali dva   da sva se potopila v mehkobo  Savinjske doline pod nama, ki pa je bila odeta v dimno zaveso..

Oho, to pa je na novo, odkar nisva bila tukaj je pot razširjena in posuta z drobnim gramozom prav prijetno je bilo korakati po njem..

Skozi ozek prehod na vzdol ter potem na levo

Še preJ pa mimo klopce, katero tokrat  nisva izkoristila ,kajti sva dejala ,če bova na vsaki klopci sedela, ne bova nikamor prišla...

Mimo kapelice vzidane v živo skalo se mi zdi, da je obnovljeno vsaj nekaj, ma res lepo urejeno...

Tudi stopnice so na novo narejene

Kako lepo osvetljeno. Vpisala sva se v Planinca se poslikala da se ve ,da sva res tu ..Pa da bva vedela da je bilo res hladno. Ma pihalo je..

Mimo cerkve naprej in mimo  gobe, za katero sem jaz mislila da je sedež. Tako velika je bila, a  ne lesena ampak še mehka.  Dobrih 40 cm je merila..

A že sva se spopadala s strmino, ki ni bila daleč, ampak tla so bila suha na njih pa droben gramoz. Če nisi prav trdno stopil si naredila  dva koraka naprej in enega nazaj. Kot bi imel pod podplati frnikole.

Ja tu pa grizeš kolena. A kaj je to za naju sva se šalila, 123  sva bila na vrhu, no če malo bolj počasi šteješ.  a šele na vrhu sva bila važna ha ha

Ampak sva takoj pozabila strmino, ko sva ugledala klopco, sva se usedla se stisnila eden k drugemu ha ha ja bilo je hladno kosti so pa že bolj, kot ne premrzle...

Nato pa sva se odpravila naprej na vrh. Kjer je bilo šele presenečenje. Nova ograja , poskrbljeno za varnost, pa daljnogled ter  seveda klopca, ki pa jo  sva seveda spet  preizkusila . Že tako ali tako je lepo tukaj, sedaj pa  je popolno vseurejeno, no razen morda tista strminca bi bilo dobro če b mrda z motiko naredil kdo kako stopnico v breg.   

Ampak s tem se nisva preveč obremenjevala , sva preveč uživala,  v razgledu  in seveda v vsem kar naju je obdajalo

Pihalo je tako je malo razpihalo meglice nad dolino, da sva še bolj razločno videla kje je kaj..

Celo gore so se tam daleč odkrivale nad obzorjem.

Nato pa sva pohitela navzdol do izhodišča.

Ter se odpeljala naokoli do parkirišča pod Alminim domom na Svetini.

Prekrasni kontrasti na poti od parkirišča do Alminega doma . Do tu mi je še služil moj fotoaparat, tu pa je kar naenkrat zatajil. Še sedaj ne  vem  zakaj. 

Zelo mi je žal, ker sem slikala veliko z njim. In nič ni kazalo da je kaj narobe, ampak polovica slik je zatajilo, da jih  nisem mogla odpreti  odpreti-Žal, tako nima nobene slike od kraja Svetine, ker sem slikala z njim. pa tako krasen pogled je bil. na kraj kjer počiva svetovna popotnica Alma Karlin..No pa drugič---

Tukaj  je bilo še vse mirno. Midva sva se malo sprehodila naokoli, poslikala  panoramo  pod namater se potem vrnila do izhodišča in se odpeljala naprej , do parkirišča na drugi strani hriba, kjer je bilo parkiranih že kar nekaj avtomobilov. A so bli gobarji in nabiralci kostanjev. Midva pa sva se napotila navzgor proti najinemu tretjemu cilju Tovstemu vrhu ...
A o tem v naslednjem zapisu.. 

P.P.. "Vetrovno dekle"