Ker te dneve delam, hm kako naj se izrazim, letni oziroma dvoletni osebni servis hm , ( moje lupine ogrodja , ki zadnje čase pač nekako stavka .) Pa se pojavi seveda misel ali dve ,na to in ono obdobje trenutno na prihodnje dneve , nekje v ozadju sivih celic , upam da mi ne bodo prehitro zarjavele .. Ampak se kar ne dam , še dobro da lahko hodim. Pa da mi je ostal črni humor, ko se lahko pošalim na svoj račun, pa seveda optimizem ...Danes ko sem končno spet se lahko posvetila mojim objavam na Facebooku, (vse ima dve plati, ko si lahko vzameš čas, ki ga drugače ni) sem našla moj zapis iz točno treh let na današnji dan in malo prelistala moje zapiske v mapah, ja sedaj večji del pišem na računalniku, ampak se mi zdi da so tisti zapisi veliko boljši na papirju , ne vem ali sem že tu objavila, kar nekaj zapisov je o tem tretjem obdobju življenja. Kakorkoli če sem, hm res ne vem ,kajti zadnje dni kar pogosto mislim tudi jaz na starost bolezen betežnost in še marsikaj, ampak nekako , čeprav moram iskreno reči, da se ne počutim staro iztrošene, fizično morda malo , a ne preveč ,dokler se lahko opravljam dela ki jih marsikateri deset let mlajši more več, me je prav sram ,morda pa to ni normalno več. Kljub temu da nekaterih del ne morem opravljati . A seveda, kot povsod je vedno tudi tu en velik Ampak...
Ravno danes sem spet videla grede iz ZD ,mojo bivšo sodelavko,ki je nekaj brkljala na vrtu , drugo leto bo jih štela 90. Ko sem jo pozdravila mi je dejala ko se je obrnila k meni se širokim šegavim nasmehom rekoč o zdravi, veš sem čisto trda , ko se obrnem ampak voljo in veselje še vedno imam. In ves kako uživam v vsem kar delam. Že včasih je bila polna optimizma in ja ni je zapustilo veselje tudi sedaj.Kako sem se razveselila teh besed, nekako mi je dala pogum , kajti trudim se ,da uživam prav v vsem kar delam.
Kot je že klasika , tudi danes morda, no najbrž predolg uvod..No to pa je EMŠO
Torej:
Oh ta leta.. to sem napisala 2023..
Te dni smo praznovali dan starejših..
Tokrat premišljujem o starosti. Starost je torej ko dopolniš 65 let, torej ko si star 64 let še nisi star, hm 🤔🤗 zelo zanimiva so ta razmišljanja.. no vem vem, da od takrat smo v tretjem življenjskem obdobju. Je pa zanimivo leto ima štiri obdobja, človeško življenje pa samo tri.. ah ja🤗 četrto obdobje pa je najbrž tisto, Ko na krilih večnosti odletiš navzgor , . kakor si baje živel, če si bil vzoren in v redu človek te je na na krilih vrline odneslo tja gor,kjer je vse po pravilih, ali kot po toboganu zdrsneš navzdol tam kjer si na veke vekov izgubljen.. Če si bil po domače rečeno baraba., pač naj bi tako bilo prepričanje ..Za tiste tam vmes ki so bili ☝️tako tako☝️ pa naj bi ostali tam vmes in se naj bi očistili grehov preden bi poleteli proti svetlobi... ..
Oh ja za tiste, ki so verni je to tolažba in vzpodbuda da se držijo kolikor toliko pravil, A se vedno vprašam ,kako to, ko pa je med verujočimi toliko nepridipravov?! Za ostale pa je vzpodbuda oziroma velja, da že za življenje gledajo, da so pošteni saj že pregovor pravi, da je najboljše vzglavje čista vest!
Ravno prejsnji teden sem doživela , da mi je pol mlajša oseba dejala, ja ko sva se vzpenjala po hribu navzgor, da sva dobra za svoja leta, pa se komaj smo se srečali , sploh nisem povedala koliko sem stara??? Vem da nisem prva toda, toda tudi jaz njej nisem rekla zakaj gre tako zapihana kot kovaški meh v hrib, ko sem jaz bila njenih let smo šli kot brzaki čez hribe in doline.
Kako lahko ti nekomu rečeš, da je še kolikor toliko pri sebi, da sploh lahko hodi ,če sploh ne veš koliko je star...
No to me vedno spravi v slabo voljo čeprav sem drugače res optimist.
Kot da bi ti nekateri hoteli vsiliti tezo starosti, ter pojem ,da je starost nekaj zelo negativnega, Včasih to nisem tako gledala , ampak tudi nisem ljudi etiketirala ti si tak in ti si takto lahko to ne , ampak odkar mi ljudje vsiljujejo svoje prepričanje
da je pač najbolje, ko si enkrat v tretjem življenjskem obdobju, da ostaneš doma ,ter se smilš samemu sebi..
Seveda kot vsakemu , tudi meni slabi telo, leta so pustila svoj pečat ,ni kaj.. pokaže se tudi moč fizike, ko vse visi, roke kot bi bile na njih zavese, pa kaj potem, si z njimi lahko obrišeš znoj ,pa gube no to so odraz tega, da smo živeli in vse se je vtisnilo v naše poteze žalost veselje ,saj ne moremo biti spolirani, kot bi bili stari dvajset let. No če bi se nafilali z botoksom potem že.. a potem ne bi bila več jaz ampak brezizrazna maska.... pa ne morem, ne smem dvigovati bremen, klečati, se pa prilagajam izkoristim sleherni trenutek in poskušam kljub nekaterim res težkim preprekam optimistično iti naprej.Jemljem to kot naravni življenjski ciklus ..
Sicer pa to pravzaprav razumem , ko sem se poročila , malo pod 20 leti, naše tri sosede v hiši so štele 40 let.. takrat sem dejala ,joj kako so stare, tako stara jaz nikoli ne bom. Pa so tista leta minila 1 2 3 pa jih bom že dvakrat toliko skoraj presegla. Je že tako da mladost ne dojame, realnega časa minevanja.
Jaz pač osebno mislim da so letnice pač samo številke...
Mislim da se starost lahko tudi na drugi način dojema. Kajti nekateri so že pri 50 letih starčki, mrkogledi, se vidijo samo v negativnem odsevu, potem pa najdejo vzrok za to stanje samo pri drugih pri sebi pa ga nikoli ne poiščejo ...nekateri pa pri 90 so še vitalni polni energije in optimisti..
Seveda na starost te prične boleti to ono tretje, pa kaj vsak nosi svoj križ.. ampak...
Telo je pač samo ogrodje naše biti.. važen je duh optimizem in stremenje ,da še tako sivo črni dan obarvamo v tople oranžne barve. Takrat prav začutiš tisto veselje in srečo v sebi.. Tako kot se drevje vsako leto obarva v čudovite tople barve, tako naj bo tudi naša jesen barvita pestra polne domišljije humorja predvsem pa optimizma in zavesti, kako smo lahko srečni da smo še živi, veliko jih je že odšlo tja za mavrico, ki so bili veliko mlajši od nas, torej je starost privilegij ,nekaj čudovitega le vzeti, ter gledati in videti jo je treba tako.Ter uživati
Carpe Diem.
P.P.
Iz zbirke : "Dotik"
Ni komentarjev:
Objavite komentar