Za mene kot upokojenko se prav za prav ni spremenilo veliko, (a ne me kar linčat zato).
Še vedno hodim , kot prej spat po možnostih kar zgodaj, še vedno se prebujam , polna energije, Še vedno me zjutraj prevzame skrivnostno obarvano nebo in poljubi sončnih žarkov, ki sem jih navadno deležna kje na poti. Še vedno verjamem v dobro ljudi , sočustvujem s prizadetimi , še vedno me razveselijo podrobnosti v naravi, ki tvorijo čudovito celoto življenja.
Ker pač po zdravi kmečki pameti sem prepričana, če se ne bom družila z ljudmi, hodila, po trgovinah, po gostilnah, kar sicer tudi prej nisem, je najboljša zaščita preživljanja teh dnevov v naravi. Daleč od obljudenih krajev, na samotnih poteh, kjer ne srečaš, praviloma nikogar, če pa že se izognemo eden drugemu na več deset metrov.... Tako sva do sedaj redno hodila v hribe, po že davno pozabljenih poteh
Tudi doma se mi ni spremenil urnik ... Še vedno pospravim, kot prej skuham, kot prej preberem kaj, kot prej, likam ,perem , čistim, gledam TV, kot prej, le da ne stalno, kot nekateri ki samo to poslušajo kaj se dogaja okoli tega virusa. Tako, da so že prepojeni z njim...Potem pa se zaprejo v hišo, vase, kot školjka.. Imam svoj ustaljen ritem gledanja oddaj.. Sem zadnje čase manj na računalniku skratka, včasih mi gredo kar lasje pokonci, kako so nekateri panični, drugi pa čez vse mere lahkomiselni skratka pretiravanje
Ja dobro je da smo dobro razpoloženi optimistični. Res pa je najbrž da imajo tisti, ki hodijo v službo drugačen občutek , kot mi upokojenci, ko se kar naenkrat vse spremeni, ko ni več jasno, kakšen bo osebni dohodek, kam in kako bo z varstvom otrok .Kdaj bodo nadoknadili delo itd..... Nekateri pa se bodo morda ob vsem tem dogajanju spet zbližali in spoznali boljšo plat svojega partnerja, katerega so drugače ob vsem hitrem tempu življenja, zjutraj v naglici zajtrk ter adijo .ter natrpanem delovnem urniku srečavali še samo, pozno zvečer, potem na hitro obvezen seks , če niso preutrujeni, ali če katerega ne boli preveč glava... ... Najbrž bo po vsem tem kaosu še kako dodatno rojstvo. Tako, kot je bilo po drugi svetovni vojni. Kar nekaj otrok se je takrat rodilo, na veselje, da je bilo vojne konec... ki se jih drugače ne bi. Jaz sem živ dokaz zato... Pa jih še kar nekaj poznam... .. Ja veliko scenarijev se odvija v teh dneh... Bodo pa nekateri spoznali tudi temno stran partnerja, ko bo kriza mimo pa bo še kakšna dodatna ločitev več.
Je pa hudo, ker se je obrnilo na glavo vse, tudi napovedani termini za operacije in preglede. Tako pač lahko samo upaš, da bo čez dober mesec, ki je na novo postavljen termin že toliko se vse uredilo da bo se planirano uresničilo. Če pa ne hm....
Seveda pa se je v urbanih naseljih veliko spremenilo, življenje se je tako rekoč ustavilo. Ljudje so postali nezaupljivi, že ob vsakem kašlju vidiš, da se zdrznejo, čeprav je to samo nedolžen kašelj , ali kihec. Ja tako je to, če te piči kača , se prestrašiš tudi zvite vrvi. Ljudi razen tistih, ki hodijo v službo ne vidiš nikjer. No saj jih tudi prej ni bilo. Navadno se odpeljejo iz parkirišča in se vrnejo isto tako domov.
Seveda je nekaj rekreativcev, ki tečejo vsak dan, ne glede na vreme, ne glede na čas. A tudi teh ni več toliko. Hudo je kmetom, je sorodnik dejal, da bi rad dobil delavce, ki bi spravljali les, se nobeden sedaj noče izpostaviti....
Tako zaključujem tole razmišljanje, in ugotovitev. Vse prepovedi pa ni važno katere so.. niso tako obremenjujoče ,kot prepoved svobode gibanja, a je tako če bomo s tem dosegli kaj bomo vsi potrpeli. Pa na sobno kolo, za zdravo telo pa bo... Problem pa je kako naj mojo psičko navadim na bicikel. Ona mora ven... Oh ni mi do šale, a naša Mery je prava faca... Ja tako je to ,ni se veliko spremenilo a dotaknilo se me je vsekakor bolj, kot si želim . Upam da jo bomo vsi dobro odnesli, tisti pa ki jih je doletela ta okužba se mi smilijo in sočustvujem z njimi...... Vsem vam kateri boste si vzeli čas , da boste morda to prebrali pa želim res vse dobro ostanite zdravi in optimistično razpoloženi in se ne pustite vplivati ne od virusa ... A ostanite daleč od njega vstran...
p.p.
Ni komentarjev:
Objavite komentar