Spomini starega gojzarja- Pogorevc vrh 1197 m drugič

 V teh majskih dneh je narava naravnost eksplodirala v bujnosti zelenja in cvetja. Dnevi bežijo in se menjajo v soncu in oblakih , ki  so letos še posebej radodarni z dežjem.  Obožujem pomladne pohode, sprehode izlete. Dnevno se spreminja okolica. Tako da komaj dojameš vse to brstenje cvetov ter rastje pomladi , ki se dviga kvišku k nebu in soncu, seveda kadar je na nebu. Ta teden sva sicer izkoristila prav vsak dan za sprehode, no in tudi en daljši pohod je bil zraven. Danes pa sva načrtovala da greva na Pogorevc, sicer z druge strani , kot prejšnji mesec. Peljala sva se skoz Leše, ki so mi posebno všeč, toliko lepih motivov je ob poti da ti je kar žal, ko si mimo.

No malo više naju je zaustavil traktor, ki je kosil  zarasle robove ob cesti.

Ase je kar hitro uredilo, da sva lahko nadaljevala pot, mimo  Leških cerkva, ter Harmonkove kapele, od koder se ti odpre čudovit pogled na Peco ,ter Mežico pod njo a se nisva nič ustavljala,, kajti najin cilj je bil še naprej. Sva pa dejala, če ne bova preveč utrujena da e bova potem tu ustavila, ter šla še na Volinjak.... A sva ob povratku se premislila in to pot privarčevala za naslednje potepanje po slikoviti  Koroški 

Peljala sva se naprej mimo kapelice pod Andrejevim vrhom  ter naprej, ter mimo  proti cerkvi Sv. Lenarta na Platu.  No čez nekaj časa pa sva že videla lepo tablo 

Kjer sva zavila desno in čez nekaj časa, po dokaj lepi makadamski cesti dospela do kmetije Kranjec. Kjer sva vprašala (ja raje vprašava, imava slabe skušnje s parkiranjem in tudi z slabo označenimi potmi) če lahko  parkirava in če sva sploh na pravi poti... Zelo prijazna gospodinja je nama razložila kam in kako . Napotila sva se po položni cesti ptičjim petjem , , ter razno barvnim cvetjem , vseh vrst ..   

polno zanimivosti je na tej poti. Seveda če greš prvič je vse še bolj zanimivo. Odsevi v lužah na cesti, potem razni hieroglifi na debelih bukvah, ki so bili, kot odmev nekega trenutka navdiha pohodnika, ki je izklesal svoje ime v lubje za vse večne čase... 

gozdna cesta se je čez nekaj časa zožila v ozko položno pot,                                                                                                                                                        ki je prečila   strmo  pobočje, ki se je kot valovita mehka tkanina dvigala in spuščala med čudovitimi visokimi debelimi bukvami, ki so šele najbolj pričele zeleneti. Na to stran so  sončni žarki le tu in tam  pokukali čez rob hriba, tako da sva veči del  hodila po senci. Tu in tam nama je bil na razpolago čudovit pogled na KSA .... Všeč so nam bili  lepi razgledni ,kotički s klopcami .  Vzela  sva si čas, ter se naužila razgleda in lepote teh vrhov pred nama  . Všeč so mi taki neobljudeni kraji, kjer je še vse prvinsko, kjer ljudje zaradi težjega dostopa  ne morejo spreminjati  terena po svojih željah.                                                      

Pot pa je naju še vedno peljala naprej  proti najinemu cilju

Čudovite so te poti. Vedno bolj dojemava in ceniva lepoto teh samotnih poti. Včasih, smo hodili v hribe, zaradi veselja , družbe, potem raznih planinskih  poti od transverzale pa še kar nekaj jih je bilo. Kjer je bil večinoma cilj čim prej prehoditi pot , dobiti čim več štampiljk vpisov , če se je le dalo prehoditi več vrhov...Ja potem pa smo se hvalili, koliko smo prehodili, v kako kratkem času, če sedaj pogledam nazaj je bilo skoraj , kot tekmovanje kdo bo več in hitreje prehodil določeno pot. Skratka kot bi lovil samega sebe po vrhovih in planinah. 

 Sedaj pa je to povsem drugače, samotnejše kot so poti, lepše, bolj doživete so. So kot romanje, kjer je pot cilj, kjer se te dotakne narava tako silovito, da začutiš njeno   lepoto , ki ti prevzame čutila tako močno , da si poln energije , kar čutiš, kako te lahko narava očisti vsega slabega, da po vsakem takem obisku narave veš da je to vir zadovoljstva, zdravja ter notranjega miru...Tudi današnja pot je bila nekaj takega 

Vsak v svoje misli zatopljena sva se kar hitro približala  skalam ,kjer sem občudovala bore, ki so kot prilepljeni s koreninami rasli na skali

                                        Pot je postala peščena 

Pa sva dospela do sonca, skal in avrikljev, ki pa so že skoraj odcveteli. Prva slika kaže današnje avriklje ostali dve pa od zadnjega obiska. A b na senčni strani so bili še zelo lepi cvetovi pa sem pomotoma zbrisala posnetke ...No se tudi to zgodi...

Kakor koli všeč mi je, nama bilo tu,

pa tudi pot naprej do razpotja, kjer ena pot gre navzdol ena pa na vrh Pogorevca. Sva dejala greva prvo na vrh, potem pa h koči Dukles.

Vesela sem, da nama je dano, da lahko greva počasi po poteh, kjer sva prvic, da lahko raziščeva vse kar pač naju zanima.

Ob takih poteh se ti kar samo smeji 

No tu pa se že bolj resno držiš, ha ha ja se pa pride spodaj al pa zgoraj

zanimivi kažipoti

Pot od razpotja za vrh Pogorevc a je kar strma, a sva si pa zato na vrhu vzela čas uživala v brezvetrju in soncu.. Kukavica pa je pela, pela svoj ku ku ku ku... Več , kot eno uro sva bila na vrhu. Se slikala, obedovala. Uživala, vesela da sva se odločila danes za ta vrh. No še nekaj utrinkov z vrha 

Tam sredi ničesar, a kljub vsemu sredi vsega je najlepše 

Proti vrhu Pogorevca 

Sonca sva bila res vesela

Je kar strmo, a lepo speljana pot 

Smeha in zabave več,  kot dovolj 😀posebno ko slika on.

Ke se slikaš in ne veš, a bo al ne bo 

Lepa klopca 

Seveda sva nazdravila. 😀 

Lepo zalisano. A tabla se skoraj ne vidi. Pa še barve je iste kot drevje. 

Slučajno sva jo videla.. 

Pravijo gora vedno počaka 😀

Navzdol moraš paziti da te ne vrže 

Gremo za Dukles 

Cvetje je naju skozi spremljalo 

Kapelice in cerkve ob poti 

No danes je naju  očaralo belo cvetje 

Zelo lepi dišeči bori 

Od koce Dukles sem šla še do te klopce 

Razpotja. Kako sem pogrešala kak znak

Gobice rastejo😀

Zanimiva drevesa 

Navzdol 

Lepo speljane poti 

Ja proti Jazbini je kar strmo 

Sama sva tu in ptički 

Tako da se ve 

Prelepo je tukaj 

Ko se enostavno odklopiš, ter priklopiš na dobro energijo 

kontrasti

Sppet nazaj med belo razkošje trav 

Tu smo se pred leti vedno ustavljali. Dobra kosila so bila mnmm

Odcvitajo

Le tu in tam še kak bujni cvet  zato pa cvetijo beli grmi, žal ne vem imena

Tam na razgledni točki

LEŠE