Spomini starega gojzarja--Mesecu marcu v slovo...1 del

Mesec marec je zamene drugi najmanj ljub mesec. Prvi je vsekakor januar Ha ha ha ha  ..

Sama točno ne vem zakaj, a v marcu se mi je v preteklosti dogodilo nekaj res slabih stvari, ki sem jih zelo težko sprejela , ter prebolela. No pa tudi vreme je vedno bolj kot ne nestanovitno, vetrovno, potem pa še povsod narava spi, le tu in tam se trudijo kakšen  telohi, norice, zvončki tudi ptičke še niso tako dejavne, kot potem, ko je vse zeleno naokoli .

Marčevske ide so prešle, zakorakali smo v boljše lepše čase, ha ha, vsaj upanje je da bo tako... Kljub prepovedim je bil marec neverjetno dejaven. Jutranja potepanja ob naših jezerih,                                                             Potem obisk Boletine,

 pri Ponikvi, ogled velikonočnic, ki pa so žal že skoraj odcvetele... Bilo je vetrovno, a kljub temu smo preživeli krasen dan...zadihali v naravi in pozabili na virus....

Za dan žena pa sva si zaželela , malo pestrosti in barv, pa sva odšla na Srebotnik nad    Štorami.  Najino izhodišče je bilo Pečevje, kjer sva šla gor po 

strmi poti do vrha , kjer sva uživala v prekrasnem sončnem vremenu. Uživala v razgledu,  na Celje in bližnjo in daljno okolico. Na sosednji hrib Svetino, kamor še tudi imava načrt da greva čim prej
 na Savinjo pozvonila za zdravje, varen korak, srečo, ter seveda da naju nikoli ne zapusti optimizem....

miru ...  Kar žal nama je bilo ko sva čez kar nekaj časa pač morala oditi.  Navzdol  mimo rastišča vresja , 

Ni še bilo na višku cvetenja,, no na sončni strani pa je bilo kaj videti. Vzela sva si kar nekaj časa ob vsej tej barvitosti, ki je še polepšala, že tako lep dan

a nama ni bilo žal , da sva obiskala ta lepi kraj, pa da sva šla po strmini, ki nama kljub letom nobenemu ni delala težav... Lepa so taka potepanja, kjer si daš duška , uživaš na poti, čeprav je priznam bilo kar naporno, ker sva kar hitro šla. Pač pozabiš na leta  In ob takih poteh to sploh ni težko.....

Nato sva si nekaj dni vzela za jutranje sprehode, okoli Škalskega jezera. Naša psička Mery je imela dobre dneve, ni je bolela hrbtenica, tako je vedno zavila  na jutranjem sprehodu proti jezeru. Pa sva šla za njo.

Rada se sprehajava okoli jezer. Čeprav je vedno enako so vedno drugačne barve. Včasih valovito, ali mirno skoraj prozorno, s prekrasnimi odsevi, ki ti zaustavijo korak ali pa temno sivo, pač odvisno od dneva časa in vremena. Rada imam valujočo ploskev jezera, a uživam tudi v raznih odtenkih, ali takrat ko je kot ogledalo... Pa tudi kar nahodiš se lahko. Je toliko poti, krajše daljše, šest možnosti je, lahko izbiraš.... 

..... se nadaljuje...

p.p.