Tudi to je življenje :Kaj bi dejala, če bi lahko??'

 PRIJATELJICI V SPOMIN. 

Kaj bi  sedaj dejala, če bi lahko.

 V teh časih ko ne veš več, kam in kako, 

 Bi svetovala ,od česa zakaj vse  to je prišlo.

 Rada bi se smejala a se težko... 

  Še solza po licu   uspe  danes težko,

 jih  zadržujem  in mi je hudo .

Mislim na tebe sleherni dan, 

   pa naj bo svetel, ali  teman,

 ne morem verjeti da te  več ni, tvojega smeha, tvojih idej.

Z optimizmom si šla vedno naprej..

Se nisi nič  bala, si se smejala in vedno dejala , ah bo že kako, 

saj vsaka stvar mine, gre med spomine .

Sem  rož ti nabrala tam na  tvoji planjavi, pod modrino neba,

 kot si  nekoč dejala  , 

naj jih v šopek povežem,

 z dobrimi željami, pa bo  tebi že ob  misli na to prelepo!

Sedaj šopek belih marjetic dehtečih  tebi v spomin, 

te tam  čaka veni.. 

Se mu čas je iztekel, dejala bi ti..

 Ga gledam in jočem zavreči ga nočem,

 saj  oveneli beli cvetovi so, kot duhovi,

 so kot zadnji pozdravi, 

 ki pošiljaš jih ti..🌼❤️