SPOMINI STAREGA GOJZARJA -3 in 4, CILJ -BRINJEVA GORA NAD ZREČAMI --

GOLIKA   SV. NEŽA.,  TER RAZGLEDNA TOČKA-PRI DARJINI KLOPCI. 

Tukaj sva sedaj petič, in vedno nama je všeč ta položna  pot -

Rahlo navzdol,mimo zračne kapelice-Kljub jutranjim meglicam, se je sedaj sonce pokazalo in ustvarilo čudovite kontraste v gozdu.

Hitela sva po položni poti, srečala dva pohodnika 

Ki sta bila prepričana da je  V cerkvi Matere Božje maša.. Saj je delavnik sem odvrnila. Ne, je dejala je praznik Rešnjega telesa. A tako . No pa maše itak ni bilo. Ni ji šlo v račun ,da hodiva kar tako.  No midv sva častilvla Matere Narave  in za  ohranjanja zdravja --

A midva sva že bila  iz gozda, občudovala vrh Stenice in Konjiške gore

prebrala kaj piše na tablah

Tudi tukaj sva se vpisala v aplikacijo Planinc 

Obhodila vso cerkev . sin obujala spomine na tisto leto, ko so jo obnavljali, sva ravno takrat bila tu. 

Obhodila sva jo ter na drugi strani ugledala lepo obnovljeno kapelico.  Ter se zagledala na strmo ozko pot ki vodi v Oplotnico, ter se že veselila razgleda na počivališču pri Darjini klopci, ko se bova grede vračala nazaj .

Pogled nazaj preko vrhovov smrek sva ugledala zvonik cerkve katere sva malo prej obiskala..

Tudi tukaj sva ostala samo nekaj časa , kajti pred nama so še trije cilji , eden lepši on prijetnejši od drugega.

 Spet nazaj mimo zanimive, kapelice, jaz vedno pravim, da je zračna ker ima na obeh straneh odprte stene.,malo od nje navzgor pa sva krenila po ozki stezici na razgledno točko

Malo naprej sva zavila gor Že se nama je odkrila Darjina klopca in še ena zraven nje.

Kot pod baldahinom smo sedeli, kajti pridružila se nama je mlada pohodnica uživali v lepoti dneva.

Tako, kot vsako leto sem tudi letos se spravila na špičasto skalo. Samo s to razliko, da sem letos samo obsedela na njej. In dirigirala vetru.

Nato sva pomalicala, saj se ve , da prazen žakelj ne stoji pokonci

Nato pa uživala v miru in spokojnosti. Niti slikala nisem panorame. Res pa je da vidljivost ni bila ne vem , kako dobra.
 mimo krasnih lip dišečega cvetja. Meni je duh lipovih cvetov omamen , prekrasno diši.Ampak čaja pa ne pijem sem alergična na njega. No še dobro da nisem na dišave narave alergična. To pa bi bilo hudo.

A že sva se vrnila mimo cerkve Matere Božje  navzdol, do razpotja in se pod vznožjem gradu Freudenberg vrnila do izhodišča ter se odpeljala del poti proti Zlakovi. Sicer sva tisto pot prvič prehodila in raziskala vse peš, po cesti in stezicah-, ampak tsedaj greva potem še našprej proti Gorenju in Smogovcu, zato uporabiva tudi prevoz.

p.p.