27.5.2026 Navadno štartava od Križa. Najino izhodišče.
Po krasni travnati poti med cvetovi lučnika in brenčečih čmrljev
Krasen čmrljek se je suka okoli cvetov nato pa še okoli mene haha ha
Že sva se dvignila na višino travnika, da sva lahko pred sabo opazovala Šaleško dolino in vrhove nad njo vidljivost ni bila dobra.
Nekaj časa sva hodila v senci nato pa je posijalo sonce, a ne na naju ampak od zadaj. In pogled nazaj na vrh Špika, katerega bova kasneje obiskala
Že sva blizu najinega cilja Visoko 991 m še brez sonca.
Kako lepo je ko posije sonce vse oživi
Pa sva tukaj letos prvič 991 metrov ja kaj sem pa jaz pizdo
Tako da se ve kako visoko je Visoko ..
Odpočila sva se na klopci ob ograji med visoko travo. Tokrat brez klopov. Tudi tukaj je žal spomenik in opomnik na žrtve druge svetovne vojne vse preveč jih je po tej naši prelepi deželice, ki je prepojena s krvjo žrtev vojne. . In to se sedaj premalo ceni.
Po kratkem počitku sva se odpravila, tokrat po sončnem travniku nazaj.
Kjer sva uživala v cvetovih kukavic in lučnika
Kratek pogled grede še v dolino, ki je delovala skrivnostno v objemu meglic, ali onesnaženja, ja dež bi bil potreben, da opere ozračje..
Spet se bližava najinemu izhodišču do Križa, a tokrat bova nadaljevala naprej po asfaltni cesti prvo do doma na Paškem Kozjaku pa na to po strmi poti do Šentjošta in naprej na najin cilj Špik 1180 metrov Visoko, a to v drugem zapisu.
P. P.
Ni komentarjev:
Objavite komentar