SPOMINI STAREGA GOJZARJA-ŠKALSKO JEZERO

 31.5.2026- 

Skoraj ne morem verjeti, kako hitro se je odvrtel ta mesec maj. Po prejšnjem dnevu , ko sva bila na Uršlji gori, sva sicer nameravala ostati doma. Ampak počutila sva se enkratno, pa sva dejala , ker sva prvi maj pričela aktivno s pohodom na Gruberjev vrh, pa ga zaključiva še s pohodom po razširjeni poti, okoli Škalskega jezera. Pa sva šla- 

Skozi cvetoče Enojčke

Skozi borov gozd in ob prekrasnih močvirskih preslicah, kar žal mi je bilo, da nisem mogla ujeti v objektiv vseh bisrnih kapljic na koncu iglic. Nisem imela pravega aparata s sabo.

A že sva bila pri jezeru ki je bilo tako mirno, kot ogledalo, v katerem so se zrcalila drevesa .

Sedaj trave v vetru tako lepo valovijo in črički, oziroma murni  pojejo, kot bi bil kje na jugu naše lepe deželice.

Pogled tja čez na odseve v vodi.

Pa  pogled tja preko na prehod med Škalskim in Velenjskim jezerom

Po klancu navzgor , kjer  se vedno zagledava tja na delovišče avtocestnega priključka na Koroško, kako napreduje.

Že sva na najinem počivališču. Kjer sva se odžejala in nazdravila za nazaj za vse uspele pohode, pa seveda za naprej za uspešen start v mesec junij. Uspelo nam je narediti 130 km. Vesela, a sva kar lepo se prizemljila, da bova sedaj par dni počivala, ker   ni cilj koliko km narediva, ampak da uživava na poteh.

Ko pomahaš mesecu maju v slovo in mesecu juniju v pozdrav. Naj bo sončen , pa seveda tudi nekaj padavin naj bo, a če se le da brez vetra toče in neurja. 

Še pogled proti zahodu in ob travniku, pašniku polnega cvetočih ivanjščic sva se napotila zadovoljna nazaj . Z zavestjo , hvaležnostjo, da čeprav počasi se vse da. Če pa ne se pač prilagodiš.

p,p,