Spomini starega gojzarja - Koroška turneja - SV. Lenart na Platu.

13.6.2026

Cerkev sv. Lenarta na Platu!.

Kot že v prejšnjem zapisu opisano, sva se po kratken analiziranju  stanja , za in proti , le  odločila, da nadaljujeva pot, skozi živahne Prevalje ter po  gladki  kot steklo asfaltni cesti do pravljičnih Leš 

Kljub temu da je oznaka 30km na uro ti skozi peljeva vedno se počasneje 

Lepe so Leše, krožišče pa teh 7 palčkov s sneguljčico, pa hiša iz drv, pa še kar nekaj lepih motivov od cvetja itd ,ampak tokrat sva se prilagodila vožnji par kilometrov na uro, kajti tudi v Lešah bodo dobili gladko na novo asfaltirano prevlečeno cesto. 

Kar kmalo sva se pouzpela po ovinkasti krasni cesti do Harmonkove kapele, kjer sva nameravala ob povratku in obisk čarobnega  Volinjaka, kjer še vedno  domujejo čarobne žalik žene ,  pustiti avto. 

Krasno jasno nebo , nad nama midva sva krenila naprej še po dokaj solidni ceti proti najinim ciljem.

Ja Prvo Jankovec sva načrtovala, Čeprav sva na njem bila pred dvema mesecema , a če je lepo in če sva v bližini zakaj pa še ne enkrat. Potem ob povratku  cerkev sv. Lenarta na Platu , nato Andrejev vrh, pa Volinjak, pa Leške cerkve, ter za zaključek še Pristov vrh na Leškimi cerkvani.Tak je bil načrt in do sedaj sva ga vedno z lahkoto izpolnila.

Mimo kmetije Andrej sva prvič vprašala za pot ko sva obiskovala in raziskovala te kraje 

Cesta pa je izgubila svoj  čar in gladkost., bila je veliko slabša kot pred dvema mesecema, ko sva bila na Jankovcu, pa že takrat sva se pritoževala,  in Pogorevcu, globoke brazde in luknje so pač bile dokaz, da je tukaj pred kratkim divjalo neurje, ki je poškodovalo že tako slabo cesto 

Tako, da da sva se že malo pred krajem Plata odločila, da se peljeva samo do tu in potem obiščeva cerkev svetega Lenarta na Platu, kajti na Jankovcu sva itak letos že bila, ob tej slabi cesti sva se raje odrekla obisku. Kajti avto je že tudi starejši letnik in ja, ob tej slabi cesti sva se raje odrekla obisku... 

Zapeljala sva malo v gozd ,na malo širšem prostoru obrnila avto, kjer sem jaz nabrala še malo bezga, sva dejala ni ga boljšiga kot koroški bezeg  za kosilo. 

Nato pa sva se vrnila do izhodišča in se na poti lahko gozdni poti oziroma cesti polno električnih pastirjev, ki k sreči niso bili vključeni, nadaljevala pot okoli po cesti, kajti mene je vedno bolj pričelo, skeleti v nogi, tako da sem se odrekla strmi stezici, ki pelje naravnost navzgor k čudoviti cerkvici skriti sredi gozda 

Prvo sva prišla nato na travnik, ki je krasen poln brez, na levi strani navzdol pa kraljuje velik čebelnjak. Kar vesela sem bila da ni preveč   strme ceste, sem si dajala sama sebi tolažbo da saj ni daleč. 

Sva si pa tudi tu vzela čas za opazovanje krasne pokrajine .Ter pohodnikov , ki so se malo pred nama vsuli iz gozda in prekotravnika nadaljevali pot.

A že sva zavila na desno ter  po nekaj 100 metrih zagledala čudovito cerkvico, ki kraljuje na jasi sredi gozda. Tukaj je res prelepo, pa ne zaradi cerkve, prav  res lepa. Ni ne vem kakšna mogočna velika razkošna stavba, ki se bohoti ampak skromna iz žareva preprostost potem pa energijo, ki se širi tu na okoli, spokojnost, mir ter energija katero kar začutiš kako te prevzame 

Obožujem stavbe s skodlami ja ni kaj je pač v meni še nekaj ostalo nostalgije ob spominih na mlada leta.Tudi nekaj modrih cvetov je konkuriralo barvi  neba. 

Ob velikem grmu bezga pelje pot naravnost navzdol. Tokrat sem jo samo pogledala

Znimiv nadstrešek pred cerkvijo z okovanimi vrati. Ja prav je tako..

Lepota cerkve od znotraj.

Ko iz 10.000 letališČ na vsem svetu,(SKORAJ NISEM MOGLA VERJETI, DA JIH JE TOLIKO) poletijo številni avioni, pač pustijo sledi tudi nad nami nad našimi prekrasnimi kraju.

CERKEV IZ ZAHODNE STRANI

Tudi od tukaj lahko prideš na kak zastavljen cilj.

Kratko martinčkanje in seveda slika za dokaz in spomin , 

Ko jaz krevsam naokoli in iščem kak motiv ,on lepo uživa in se predaja lepoti narave.

Obledela freska na sprednji strani  cerkve  sv. Lenarta na Platu.

A greva nazaj je vprašal , ja greva in sva šla 

a še prej sem  obhodila cerkev tako iz navade, in potem sva odkorakala nazaj. Res počasi, jaz že tu in tam s stisnjenemi zobmi, če sem narobe okrenila nogo.
Večkrat sem se ozrla... Nasvidenje ...nato pa previdno odkorakala za njim. Do izhodišča, kjer pa mi je postalo jasno , da je špač dejstvo, da sem si poškodovala mišico na mečiin na zunanji strani kolena, da nima smisla slediti načrtom in se delati heroja. Bolje končati, koroška bo počakala kot vedno.Pa saj ni bilo prvič , da sem morala se odpovedati pohodu. Pride pa mine..A še vedno sem se potem spet spravila na noge in ja še sedaj kar dobro gre. MI JE BILO PA RES ŽAL. 

Odpeljala sva se navzdol , dohitela pohodnike in že sva pripeljala do krasnih kapelic in domačij 

med cvetočimi obrobji cest 

PA kapelica pod Andrejevim hribom..

Pa pogledi na ošiljene vrhove, katere pa bova lahko obiskovala še samo v sanjah, ali pa v drugem življenju.

Pa spet hiška krita s skodlami.

Že sva bila pri Leških cerkvah, a zgleda, da so nekaj delali ,toliko avtomobilov in ljudi je bilo, da sem samo iz avta stopila in poslikala , ter se odpeljala naprej... navzdol v dolino, skozi Leše .ter v Prevaljah 

Dzanimive hiše z obokanim vhodom, ter številnih krožišč eden bolj zanimiv od drugega.

Prevalje

Prevalje, pod sv. Barbaro

kapelica , ki vedno vzbudi pozornost

Tak da se ve kje smo.

Zelo velikokrat sem slišala za te Šance, no sedaj vem kje so.

Čudovitoo krožišče na Javorniku. 

Skozi VORANČEVE ŠMARNIČNE Kotlje

Mimo sel kjer se vedno počutim , kot doma-

Pa čarobna Mislinjska dolina v vsej svoji lepoti

Tukaj že kar nekaj časa uspeva grenka roža

skozi ozko sotesko Hude Luknje 

Kjter domujejo  kamniti škratje in vile...

 No pa sva zaključila Koroško turnejo dva od sedem ciljev. Ma kaj naj rečem bolje dva kot nobeden, a kakor se  stanje izboljšalo v jeseni pa še enkrat obiščeva te kraje, ki so nam blizu pa tako čudovvita neokrnjena narava, no malo više,... Kakor koli, doma pa je on skuhal kavico in glej ga zlomka v njej se je oblikovala noga, (bolj skibucke, ha ha to je mnenje moje prijazteljice, )Ampak je znak , da bo treba kak dan malo ospočiti pa se potem odločiti za krajše malo bolj ravne poti, kajti vseno bo treba malo migati da ne bodo  sklepi, ki so že bolj kot ne zarjaveli , da ne bodo še bolj. 

p.p.