Spomini starega gojzarja. Paški Kozjak Špik 1108 m

 Paški Kozjak Špik 1108 

Pogled z doline na Spik

Ja Paški Kozjak, naš Šaleški Triglav. Rada hodiva gor sedaj morda res malo manj, a sva ga, smo ga z otrokoma res velikokrat obiskali.. Smo imeli na vrhu piknike, z otrokoma igrali vse vrste iger. Ja lepi spomini. Iz Velenja preko Radojča, Iz Vinske gore. Iz Hude Luknje, Pa iz Dobrne no od tam grede z avtom do Križa in potem na vrh 

Pa tako je sedaj ga redno od leta 2014 obiščeva na prvi dan novega leta in s tem otvoriva pohodno sezono. 

Poteem marca, ko teloh in  zvončki zacveto . Aprila ali maja. In še enkrat poleti takrat bolj grede, ko greva na druge vrhove na Paškem Kozjaku, kot je Basališče, pa Ostrica vrh ,. Pa Štrukljev vrh, pa travnik Ostrica . No letos sva se  šele tretjič napotila na Kozjak Prav za prav zato, da odkljukava Visoko, vedno praviva, ja tam je še treba iti. . Torej Visoko  prvič.

Prva po senci po asfaltni cesti krasnega skalnjaka 

Kjer se vedno ustaviva in občudujeva 

Krasen je vedno poln cvetja pač času primerno 

Snežne kepe v vsej svoji lepoti.

A že sva tik pred kočo, se nudi pogled v Šaleško dolino in Mozirske planine v ozadju 

Koča na Paškem Kozjaku je že nekaj časa zaprta in pravzaprav sramota za planinsko društvo.. Spomnim se še časov pred desetletji kako prijetno je bilo tukaj sedaj pa vse žalostno propada, a je že tako kar se je v prejšnjem stoletju zgradilo v socializmu, sedaj  v kapitalizmu žalostno propada.. 

Greva naprej 

Po dobro označeni poti 

Nekaj časa po asfaltni cesti nato pa sva krenila po ozki kamniti strmi stezici navzgor 

Pot je zelo pestra, polna cvetja in spominov

Spet je posijalo sonce imela sva vtis, kot da je vreme naročano samo za naju 

Kot vedno se  nasloniva, haha oz podpreva  to  skalo. Malo popestriva pot. Ni veliko ampak so drobni kamenčki zadovoljstva in prešernosti, ki naju še dodatno razveselijo. 

A že sva pri koncu gozdne poti, ki se konča z konkretnimi kamnitimi stopnicami. Ko prideš na vrh se ti odpre pogled na kapelico na pokopališče in na pot tja čez greben Ostrice. 

Prva kapelica od treh

Zanimivo obeležje v notranjosti pokopališča na Paškem Kozjaku. 

Cerkev sv Jošta na Paškem Kozjaku. 
Ob njej pa šola nekdanja. No je nisem posnela. Sedaj je v njej krajevna skupnost.

Skozi ozki prehod. 

 malo po lepi položni poti 

Po krasni cesti proti vrhu. Kjer sva si privoščila malico 

Brez malice itak ne gre

Se veselila prav na vrhu

Mlaju je veter odlomil vrh

Miza na vrhu nudi pravo udobje 

Spet me čaka 

Lepo nazaj naokoli po cesti

Mimo obraza v skali

Kjer sva se se midva prislonila 

Naokoli je bolj varno, ha ha ampak prašno, ko pripelje avto si bel kot mlinar

Ob koči na Paškem Kozjaku je na mizi spal mačak. No vsaj nekaj

Ta naju vedno pozdravi

In že sva nazaj ob živi meji proti izhodišču. Krasen dan sva preživela.Ni bilo naporno  Pred naslednjimi zadnjimi tremi  štirimi zadnjimi  dnevi  v mesecu maju naju čaka še kar nekaj lepih stvari 

A to v enem prihodnjih zapisov.