SPOMINI STREGA GOJZARJA-5 in 6 DEL- GORENJE - SMOGOVC

4.6.2024. Najin peti  zadnji  cilj.  GORENJE IN SMOGOVC Približana cerekv sv. Kuniginde v Gorenju, pogled od cerkve sv. Mihaela v Zlakovi

Navzgor mimo lepega kažipota

Krenila sva naprejin uživala v cvetju ob hišah mimo katerih sva se vozila. 

Pa mimo zanimivih tabel kraja, 

no Bezovje- najbrž je tukaj veliko bezga

Skozi mešan  senčni gozd 

Mimo zanimivih, originalnih  motivov, tabel.

Tam  na nebu se je pričelo, oblačiti , a naju ni preveč skrbelo, kajti pred sabo sva imela še samo polovice obhoda.

Ter kapelic itak, ki so kot okras ob poti

Ter  v zelene globeli

In že sva tukaj!  Približana cerkev sv Kungute, 

 komaj sem čakala da parkirava pod košatimi lipami 

med Gorenjem in Smogovcem, ter se potem napotila naprej.

Nazaj proti Gorenju.Kjer med čudovitimi velikimi cvetovi (tako velikimi , da sem potipala , sem mislila da so umetne.) med njimi domujejo palčki, oziroma zgodba o Sneguljčici. Jaz , kot ljubitelj prvaljičnih bitij sem si res vzela čas.

Res sva si vzela čas, prvo se je on usedel  na klopco in potrpežljivo čakal da sem posnela vse navihančke. Nato pa sem se tudi jaz spustila na klop , ter brez besed  se predala lepoti kraja in sončnega vremena. Potem pa sva pohitela naprej, komaj sem čakala ,da uzrem lepe stebelne vrtnice pred župniščem. Tako so cvetele prejšnja leta...

Vsako leto so me razveselile, ampak letos zgleda, sva bila prehitra. Na vsakem vrtničnem drevescu je bil samo en razvetel cvet.

bila sem res razočarana, ampak sem se hitro potolažila , kajti je druge lepote bilo dovolj in vrtnic ob hišah

na poti skozi vas. 
Ja lani sva bila meseca julija tukaj. Letos sva izredno hitra. Pa tudi vreme letos malo drugače tiktaka , kot druga leta ha ha..

Kakor koli sva pa uživala v vinski trti, potomki Mariborske 400 letnice , nato pa seved naprej proti cerkvi kjer je res prijetno , obhodila sem jo, on me je počakal v senci pod drevesi, kjer je veselo plapolala slovenska zastava.. No  naj slike govore samo za sebe.
Pred Smogovcem   

zanimiv zapis vreden branja.Notranjost 

mogočna velika , lepa!

Pričelo je rahlo pihljati, nama je kar ustrezalo, pa sva se napotila skozi spokojno vas nazaj do izhodišča in še naprej  skozi vas in pod krošnjami drevoreda lip do gostišča  Smogovc.

Počasi sva odša nazaj vedno bolj je pripekalo sonce in že sva s eveselila hladnega piva,v Smogovcu.

Kjer sva krenila po krožni poti nazaj v dolino, ter se kmalu priključila cesti, kjer se navadno vrneva s potepanja po Pohorju

Tu je nama vedno zelo všeč, prijaznost krasen ambient, pijača hrana zelo dobra, pa še cene niso pretirano visoke.

Res je nama všeč tukaj še se bpva vračala.

ŠKORJANKA.

Vse sva si ogledala ,

Nato pa se ob cvetočih  balkonih .na pročeljih hiš,  ob cesti , ter uživala še v zadnjuh minutah v tem kraju

Sustila navzdol

Tokrat se nisva oglasila na Turistični kmetiji Ačka pa naslednjič spet. Tudi zam je nama všeč. Vsak kraj ima skrite krasne kotičke s privlačnimi točkami za razvedrilo , ali za okrepćilo. Le poiskati jih je treba.-

Nato sva s eodpeljal mimo kovača na krožišču mimo gostilne, kjer sva pred več kot pol stoletja prišla peš   s Pohorja , nameravala sva  iti do Mislinja, a sva nekako zašla , mlada zaljubljenca pa sva se znašla prvo v Skomarju, kjer so najuprijazno  napotili navzdol  čez polja, (kjer je naju sredi strmine ujela poletna ploha-)do Zreč . potem pa še v Zrečah, spraševala za avtobusno postajo. Vsedno je bil odgovor, samo po cesti naprej 20 minut hoje pa bosta tam. Od prvih hiš v vznožju Pohorja v Zrečah sva 3x slišala vedno isti odgovor, samo 20 minut- ja no potem , sva se našla tukaj.. Nepozabno doživetje prava avantura. , dolga zgodba..Se pa spomnim vsega  od začetka do konca.. ampak vedno  se tukaj spomnim, tega kako vesela sva bila da sva končno prišla do prevoza, takrat še nisva imela svojega prevoznega sredstva...

p.p.


.