Ja kako čas hiti … Zadnjič me je prijateljica na Facebooku pri komentarju opomnila, da se že kar dolgo«poznava«, no virtualno…NO veliko skoraj polovico sem jih spoznala potem tudi v živo, za kar sem res hvaležna, ko virtualni obraz spoznaš v živo, si vedno prijetno presenečen he he. Res je. Skoraj ne morem verjeti da bo v jeseni že 16 let, sicer sem dobro leto prej bila že na Netlogu, ki pa so ga čez nekaj časa ukinili. Škoda tam je bilo vse nekako bolj pristno. No to je moje mišljenje, a mislim da se še marsikdo strinja z mano. a me je nečakinja povabila na Facebook, kar sem zašla na to socialno omrežje. Spomnim se začetka, saj sem se počutila povsem tuje posebno še ker niti nisem bila vešča ne vem kako deskanja po medmrežju, kajti nisem bila še tako navajena in kako bi rekla zasvojena z tem medijem… z nekim spoštovanjem in strahom sem se dotikala tipk na računalniku sem se šele uvajala a mi je spet vnukinja pregnala te strahove, češ če se ti računalnik sesuje pač ga daš na novo naložiti no je kar trajalo, da sem ugotovila, da to je kot vsak drugi stroj, ki zahteva neka pravila, da deluje tako, kot treba, a ker sem po naravi zelo vedoželjen človek sem ga kar hitro osvojila
Spomnim se da sem zapisala v mojo prvo objavo …..
-Tu sem, na novo in sedaj se aklimatiziram-
Ha ha pa čeprav nisem imela veze kako to zgleda. No kot človek z malo višjim Emšom, sem prej vse stvari urejala iz oči v oči , ali pa po telefonu. No in kar naenkrat sem se znašla pred veliko izbiro prvo raziskovanja potem pa iskanje prijateljev, profilov . Sem se sprehajala po njihovih portalih in veselo klikala, da zaprosim za »prijateljstvo«.Tiste ki mi jih je njihov vzdevek ali ime nakazoval nekaj, kar bi me zanimalo… In sprejemala vse od kraja bilo kdo je želel prijateljstvo…Kajti videla sem da imajo skoraj vsi veliko »prijateljev« … m pac mislila da je to dobro. Čeprav mi ni bilo jasno kako lahko imaš ti na tisoče prijateljev, bolj ko sem študirala,in premišljevala o tem manj sem vedela. Pa saj potem mora imeti dan dvainsedemdeset ur, ali se več .... Pa navadno so bili ti portali bolj kot ne prazni… Nobenih osebnih slik niti ne svojih, nobenega bloga, pa še kar je bilo v veliko primerov tudi nobene slike v profilu… No to me niti ni motilo, če je slika v profilu predstavljala, kaj drugega, če si malo prebrskal po njegovih slikah in blogih si kmalu odkril kako sliko ali vsaj predstavo o človeku ki je na drugi strani … Bil je čas, ko sem včasih mislila, vraga pa kaj sploh počnem tu. Škoda mojega časa, ki resnici na ljubo se mi je zdel predragocen, da bi se pogovarjala z virtualnimi predstavami, ko pa imam realnost tako zanimivo. Stvar je v tem, to ti enostavno zleze pod kožo.
Postopoma sem se uvajala, sprehajala po portalih in odkrila, da nekateri imajo samo za reklamne namene s katerimi so te zasipali vsak dan. Vse lepo in prav a če te ne zanima pač ne… pač nisi in če je ne, je ne.. Še v realnem življenju ne maram reklam ,kupujem kar rabim in ne kar mi kdo vsili!
Potem sem odkrila po zaslugi prijatelja, prijateljice.. ko sem obiskovala njihove fotografije, ljubezen do metuljev in vseh krilatcev. Že prej kot velik ljubitelj, otrok narave, sem pričela opazovati svet skozi objektiv in postala sem bogatejša za doživetje narave … ničesar nisem spregledala…. Hvala obema..
Nato sem odkrila nekaj zelo zanimivih portalov..Portali pohodnikov fotografije planin, potem alpinistov in slik gora, ki so še vedno moja velika ljubezen in zanimive glasbe… Hvala…Potem portal na katerem si našel vedno duhovite komentarje, da sem se včasih nasmejala od srca…in s prekrasno glasbo, ki mi je polepšala jutra vedno mi je bila kot glasbena kulisa v ozadju… Potem da ne pozabim prijatelja, kateri ima prelepe skladbe v lastni priredbi… njegove melodije so tako spodbudne, nekatere romantične za vsak čas dneva najdem primerno… naj bo za delo, sanjarjenje ali kar tako… Ja zsninivi so bili začetki mojega virtualnega življenja
Pa potem prijatelje, ki mu poveš lahko , če te kaj teži, veš, da bo razumel in ti dal dragocen nasvet…Včasih ti pomagaš komu.. mu poveš, kaj iz lastne izkušnje in morda polepšaš komu dan. Pa prijatelje, katerih si enostavno vesel, da so. Pa prijatelji s čudovito poezijo, katera te prevzame, in dotakne duše… Pa prijatelje, kateri so mi svetovali v vseh mojih vprašanjih ob izdelavi videov in kaj naj rečem HVALA…Žal veliko teh je v tem dobrem desetletju odšlo tja za mavrivo
. Pa prijatelje, ki so bili, a so odšli…a ostanejo spomini… naj bodo lepo kjer koli že so…Hvala vsem…Pa morda sem koga spregledala a namenjeno je vsem, posebno tistim, kateri so polni duhovitosti in dobre volje…Hvala vsem vesela sem da ste moji prijatelji...
No potem sem odkrila še moje veselje do pisanja. Sicer sem pisala že veliko prej, že kot otrok sem nastopila na oddaji Pokaži kaj znaš, v Slovenj Gradcu s svojo pesmijo. ki jo je vodil se Marjan Kralj.. Kakor koli a to je bilo bolj bolj za sebe, ko je duša polna sreče, veselje ali brezupja in gorja pač zliješ na papir in je veselje sreča se večja gorje pa zbledi.
Rada pišem no včasih me spodbudi, kak dogodek, včasih kaka pripomba, ali pripovedi oseb ki so mi drage in potem se usuje iz mene. Se opravičujem, ker vem , da včasih pišem preveč na široko, na dolgo, a je že tako rabila bi nekoga, ki bi zaklical: "Hej nehaj; tu je treba biti kratek in jedrnat" … No moji blogi so malo drugačni od drugih zato se opravičujem,je že tako, če si srečen pač opišeš, da drugi ve, kako se počutiš ob tem motivu ja tudi kot težave , je dobro da deliš srečo in veselje. ker morda niso ravno v stilu bloga, ki bi izzval navzkrižne komentarje…Ali pa tudi, nič ne de.
Potem sem odkrila, še izdelavo videov…Ja na YouTube imam svoj portal in seveda tudi videov, čez dvesto, imam toliko fotografij, zakaj bi jih ne uporabila pa še glasbo lahko poslušam zraven … he he No zadnje čase res bolj malo ustvarjam videe. A je že tako sedaj je avtorska glasba plačljiva, kar sicer podpiram, ampak po drugi strani pa realno mislim, veliko glasbe utone v pozabo pa se še potem vseeno vrti ob gledanju mojih videov. Jaz nič ne dobim plačano vse delam zastonj in brezplačno. Tako sem sedaj nehala z videom , čeprav še imam namen ustvariti kakšnega s starejšo slovensko narodno glasbo, ki je še bila zastonj. Če se seveda ni vse spremenilo.
Sicer morda ni lepo, sem včasih poslala kak video prijateljem… a saj ima vsak izbiro pogleda, ali pa tudi ne… Če ga pa moti pa naj sporoči, kot moj prijatelj , ki pravi videe obožujem, a blogov ne maram, drugi pa pravi jaz samo berem, videov in slik pa ne maram, ja smo različni …pa vsak vzame kar mu paše pa smo vsi zadovoljni… sem vesela, ker vem čisti računi, dobri prijatelji….
No to so bili učni meseci. Vsega in "svašta" je bilo. Potem sem ugotovila, da nekaj prijateljev sploh nikoli ni bilo na spregled… nekaj se je človeka hotelo popolnoma polastiti, da še dihati nisi mogel. … Počasi se je uredilo..Nekaj sem jih odstranila sama , a so šele po nekaj mesecih ugotovili, da niso več moji prijatelji nekateri pa sploh ne…… Ja ugotovila sem da kljub vsemu ne »folgam« vsem prijateljem se posvetiti a da bi bili samo številke: Ne hvala.. tega pač nočem sem pač bolj stare šole …Tako imam krog prijateljev ki vem kdo so, kaj jih zanima in veseli. Rada pa obiščem vse portale, no ne naenkrat ampak lepo po vrsti, kateri so zanimivi….Tako, da nisem izgubila nič… Nekaterim sem bila jaz nezanimiva in so me odklikali… No in sedaj po vseh teh letih ugotavljam, da mi ni žal da nisem odšla. Nalagam slike, malo, poklepetam, Če mi čas dopušča se rada pomudim na zanimivih portalih blogu, preberem kaj zanimivega. Ne maram pa političnih objav na Facebooku, ki jih je vedno več kjer ljudje izlivajo žolč na vse drugače misleče, blatijo vse povprek, in govore kar na pamet, ne da bi imeli pojma o stvareh. Skratka zlivajo svoje frustracije in pokažejo svojo zlobo, svojo vzgojo in primitivizem.
Včasih me je sram da sem človek, ob zavedanju, da je to sploh mogoče, kakšno zlobo negativnost prezir nestrpnost in škodoželjnost lahko ena oseba nosi v sebi. Če ne misliš tako kot jaz. Ja ko se demokracija spremeni v anarhizem.
Tako da tudi teh objav ne berem. Kajti tudi kritiko se lahko izreče na kulturen način.
In človek od povsod odnese nekaj dobrega, potem pokomentiram.. povem, kaj mislim, ne vsiljujem svojih načel drugim, ker vem vsak je svoje sreče kovač in vsakega izkleše življenje po svoje tu ni kalupov…..
Poslušam oziroma gledam videe, glasbo malo kdaj, sedaj po vseh gotovih težkih preizkušnjah življenja me gotova glasba ne odgovarja več. Enostavno preveč bolečih spominov prebudi..….
Potem se je s časom vse izkristaliziralo in vesela sem sedaj, da sem ostala na spletu. Kar na nekaj portalih sem bila a potem ugotovila da je še bolj kot virtualno življenje in virtualno prijateljstvo, vrednejše realno življenje, vredno več časa in pozornosti , posebej v pozlačenih jesenskih dneh življenja. Ki postanejo leta in meseci, ter tedni in dnevi neprecenljivi
Ja realnost!?
Le škoda da tudi tam prijatelji odhajajo v svet brez povratka
In vedno bolj se redčijo vrste.moje generacije
… Kljub temu da je tako, kot v realnem življenju je splet prostor, kjer ustvarjaš, en kotiček, kjer si najraje kjer lahko pokažeš svoj notranji jaz , skratka kjer se dobro počutiš, Če ne pač klikneš in se posvetiš reali. … Tako je v virtualnem svetu, tu ta kotiček vesela sem, da ga lahko delim z vami prijatelji in vsemi drugimi.. Želim vam lep sončen poletni , a ne prevroč dan, ki se naj spremeni v hladen večer zunaj, da se boste lahko stisnili v objem svoje najdražje osebe, ali pa podoživeli lepe spomine na pretekle čase, naj bo vam lepo tudi v tem dolgem vročem poletju … .
P.P.
Iz Zbirke tudi to je življenje
Ni komentarjev:
Objavite komentar