Spomini starega gojzarja.. Jutro polno lepot

Spet v naravo!

 Škalsko jezero spokojnost 

Po pohodu na Kremžarjev vrh in Kremžarco, sva naslednji dan počivala. No regenerirala kot rada rečeva , kajti nabiranje borovnic je naju opomnilo, da volja , ter želja je eno, a če si nekaj časa globoko  sklonjen, kot bi iskal droben dragocen   zaklad, je pač potem  najino telo oblikovalo se tako, kot trinajsti paragraf, ha ha. Ampak to potem pozabiš, ko imaš pred sabo skodelico svežih borovnic, , ki jih zajemaš s takim navdušenjem in slastjo, še posebno ob zavesti da si jih sam nabral ter da so "domače... "

No kakorkoli to je bilo naslednji dan. Počitek, a ljub temu sem izkoristila popoldan  nekaj časa zato, da sva se lahko posladkala, sem spekla borovničev štrudelj,ter  tako še polepšala spomin na najin obisk tega dela Pohorja.Ja bil je dan za uživanje in obujanje spominov ter sladkanje .Ob gledanju Tuor de France , navijala, za našega asa, ter se nato posvetila še nogometu. 

A čerajšnji dan, je po dnevu počitka spet vabil ...  kar hitro sva se namenila , da bi šla kam više, ker čas tako hitro beži, sva dejala, bova šla naslednji dan  na kak vrh, a da preizkusiva kondicijo  sva dejala skočiva po razširjeni poti okoli Škalskega jezera. In res sva šla. 

Počasi, kajti kljub zgodnji uri se je ozračje že ogrelo , pa tudi noge so bile še bolj trde-

na nekaterih predelih je bila prijetna senca

Pogled proti Skalnemu vrhu Vodemlji

Jutranje kopanje sonca v Škalskem jezeru

Na najvišji točki potem pa se pričneš počasi spuščati navzdol do jezera po drugi strani.. 

Na počivališču tokrat prevladujejo kane ,lepo je urejeno a  baje se najdejo tudi taki, ki pokradejo cvetje- "Ja lopov nikad ne počiva," so včasih pravili naši sosedje

Zelo visoka cvetoča papeževa sveča 

Ko se povzpneš po  strmini od Škalskega  jezeru navzgor  , te pričaka  na levi strani tale steber, ki jih je kar nekaj v naši dolini, , ne vem čemu so namenjeni 

Kljub temu da že 60 let hodi v okoliškalskega jezera ne odsevi na njegovi gladini vedno znova in znova očarajo. 

 

Prekrasna mogočna lipa v Škalah , a midva sva že hitela navzdol, po asfaltu, od koder se lepo vidita pod cerkvijo Sv. Jožefa dve njivi. Eno požanje človek, drugo črna žena s koso. Ato naju opomni da še taka lepota kot je žitno polje dozori in pride čas žetve, ravnp tako je z ljudmi, še taka razgibana pestra, življenska pot , ne eglede na status, barvo ali vero  človeka , se konča in nobeno bogastvo tega sveta to ne more preprečiti. Ko bi se ljudje tega bolj zavedali, da smo minljivo, boi bilo na tem svetu veliko manj gorja, vojn in zla, ki ga povzročata pohlep in želja po prevladovanju ljudi. 

Otresla sva se teh otožnih misli,  temveč se zavedala , da je treba tu in sedaj uživati kolikor lahko, brez obžalovanja sprejeti vsak dan z veseljem dobro voljo in optimizmom. 

Spokojnot Škalskega jezera, naju je pozdravila, kot stara prijatelja. Sva dejala, bo treba malo pogledati, zapiske koliko krat sva šla že okoli jezera, no včasih tudi po srednji , ali manjši poti ,od leta 2012  , od kar zapisujeva in vodiva evidenco o najinih pohodih po hribih in dolinah.Sicer  sva tukaj hodila, ko je bila še restavracija ob jezeru, ja veliko , kaj se je spremenilo tudi  teren pa še in še. . A to v naslednjem zapisu, kajti prvo morava vedeti kolikokrat sva že šla pod tega datuma po poteh ob Škalskem jezeru.

Mimo jezera in v sončnem parku naju j eprišla pozdraviti prikupna kužka Sani, ja kužki vedo da sva ljubitelja živali, vedno pridejo k nama . Da jih pobožava. 

p.p.