SPOMINI STREAGA GOJZARJA- VIDOVNIK 1508m- DOM NA MENINI PLANINI

  VIDOVNIK 1508m
Na domu na Menini planiniso bile  zunaj skoraj vse mize   zasedene, a midva sva itak imela namen ,prvo obiskati najin tretji  cilj vrh Vidovnik , tako sva  kar odhitela naprej .Skozi vrata ki zapirajo prehod , z tako močno vzmetjo, da  jaz nisem mogla poriniti vrat, z mojo malo prikrajšano močjo. A je kar dobro tako, da je živina na varnem v ogradi. 

mimo čudovitega poraslega roba  z nežno lila rdeče obarvanim cvetjem .Tam za domom sva krenila po travnati poti navzgor  najinemu tretjemu cilju Vidovniku 1508 m,  grede sva srečala spet pohodnike iz Šaleške doline,, smo se nasmejali, kajti danes so se nam že tretjič križale poti ,ki so se že vračali, z vrha tako, da sva potem bila na vrhu, na katerega sva se povzpela po res kamniti poti,čisto sama. kot bi bila kje v Julijskih alpah ..

čisto sem pozabila na ta predel skalnate poti, kajti bila sem brez palic in tako sem morala res paziti, da sem previdno in  brez težav se povzpela na vrh. 

Vpisala sva se seveda spet, se povzpela na stolp po kratkem razmišljanju,ali bom zmogla, potem odločitev ja bom pa s levo roko bolj seoprijela in je z lahkoti šlo. Tako  če sva že zadnjič tu, zakaj pa ne.Žal nama bi potem  bilo , bi vedno rekla škoda , da nisva še na vrh stolpa šla.

Sonce je sijalo in se skrivalo za temne oblake, kot da bi Mati Narava dvigovala zaveso in nama hotela prikazati okolico v vseh niansah .

Pa še na novo so ga ojačali. ter uživala v pogleda na Kamniško Savinjske Alpe, žal se kmalu ne bodo več videle, ker jih bodo smreke zakrile, tudi vidljivost ni bila preveč dobra,ampak za spomine obujati, kako sva tolikokrat pohajala po  teh vrhovih , je bilo ravno dovolj.

Počasi sva se spustila s stolpa

Ja najvišji vrh danes sv ugotovila.
 , še zadnji poslovilni pogled na ta vrh,  nato  se  previdno med številnimi špičastimi kamni se spet vrnila na travnato površino in se po drugi krožni poti spustila nazaj do koče, te planine, ki sva jo v preteklosti  prehodila po dolgem in počez, kjer sva nazdravilaštevilnim, skoraj 60 letnim obiskom, Menine planine, ki je pustila v naju res prekrasne spomine.. Tudi ta skulptura  žabe in kuščarja  je zanimiva .

Še enkrat pogled na cvetočo ozadje doma.Nato pa sva se spustila navzdol proti Bočni v še zadnjič s pogledi objela KSA  ter se nato v upanju, da je ta cesta tudi tako lepa, kot je druga skozi  Okrog pri Motniku, a je žal veliko slabša. Edino kar sva bila vesela lahko ob pogledu na dolino kjer je bilo pač možno ob kmetiji ,ter ob pogledu na cerkvico pod nama

ki jo vedno gledava iz doline, obujala spomine vse vožnje ki sva jih doživela v vseh teh letih za trenutek sva se ustavila tudi na parkirišču kjer vodi pešpot po Usranem klancu navzgor ki se je nama globoku vtisnila v spomin.. 

Ampak luknjasto cesto bova kar kmalu pozabila. 
Tako da sva bila kar vesela da je to zadnji obisk krasne planine ki je prelepa v vsakem letnem času. 
Nato pa skozi čudovito zgornjo Savinjsko dolino,

ki te res nikoli ne razočara sva pozno popoldan prispela domov sicer priznam sem bila kar utrujena ,prehodila sva kljub vsemu 8 km , ja je že tako ko narediš ob raziskovanju kar nekaj poti , a je vredno vsakega koraka, 

Ter čudovitimi hortenzijami ob poti.p, 

zadovoljna polna čudovitih vtisov in fotografij. Včerajšnji dan sva počivala se posvetila drugim opravilom , in seveda športu, brez tega sedaj pač ne gre ha ha. tako tudi danes.. 
Nato pa spet  naprej v dolgo vroče poletje, ki pa ga kroji tudi vreme, letos  še veliko bolj, kot prejšnja leta. Tako da te kar mine, da bi poslušala vremenske napovedi.. vsak dan napovedujejo dež pri nas je padlo par kapljic ni vredno omembe, kaj šele da bi se narava napojila  in ozelenela ter opomogla. Ja če ne bo dežja se nam slabo piše. 

P. P. 

..