Spomini starega gojzarja. GALICIJA

 Šentjungert

O

Sobotno neurje, no ne pri nas ampak pogled proti Savinjski je naju prepričal, da je bolje da  greva bliže kam,saj sedaj nikoli ne veš ,ali je kje podrto drevje, pa tudi prepozno sva vstala, je že tako , ne moreš vsega imeti, biti na tekočem z športnimi izidi , spanjem pa  pohodi. Ampak, ker se da  vse nekako prilagoditi , saj vse počaka , če ne danes pa jutri, ali kak drugi dan. Tako sva  namesto na planirani Jelovec.. 

 ...se odpravila v nasprotno smer, na Galicijo in se namenila na vrh h Planinskemu  domu Šentjungert, ki stoji zraven cerkve sv Kunigunde... Kjer je bila danes pozneje ob 11 uri baje   maša, bila je lepa nedelja. No to sva zvedela malo niže na prvem parkirišču kjer je bilo obvestilo, da je prostor rezerviran za župnika. 

Ampak to samo tako mimogrede. 

TOREJ:

Midva sva kmalu  se zapeljala skozi Galicijo in krasnih motivov  po hladni senčnati strani , kjer sva zavila navzgor, po zelooo slabi luknjasti cesti,  parkirala na primernem mestu ... 

Zelo lepa dolinica jutra so tukaj posebno čudovita, svetloba ujeta v grmičk eob poti. No tudi povratek ob  pogledu zorečega žita je naju opomnil , da je res  poletje tu. A kaj , ko bi tako hitro minilo.

 .  

Ter skozi ozke tunele zelenja

Lani sva videla na tem pobočju srne pri jutranji paši.

Prej da sva dospela  mimo mogočnih lip ter kapelice ,se ozrla nazaj na drugo stran Savinjske doline, kjer je naju obris  vrha Gozdnika opominjal , da sva obljubila, da se še enkrat , tokrat res poslednjič povzpneva na njegov vrh.

.A že sva dospela do gozda  in zagrizla v kolena, spremljal naju je kuža , ki naju vsako leto pozdravi. 

kar nekajkrat sva že bila tu gor ,  tokrat petič, tudi to je zanimivo da sva najbrž najmanj deset let vedno pravila, ko sva se vozila skozi dolino in videla cerkvico na vrhu , pa še pohodnik , ki je z nami bil na "Pohodu bosih "ki  je potekal iz Velenja na  Goro Oljko je nama tako v živo opisal ta vrh , da sva dejala  , ja bova ga  obiskala , a kot je že klasika, če človek odlaga pač ...polaga in šele leta 2023 sva prvič  se povzpela na ta vrh. Spomladi in še enkrat jeseni. A od  takrat   vsako leto redno..Všeč nama je tu gor. Posebno prijaznost oskrbnikov, če je seveda koča odprta, kajti včasih greva čez teden.Pa lepo urejena okolica s čudovito paleto barv raznega cvetja..

Kakorkoli , a ko hitro, kot danes še nikoli nisva prišla po strmini navzgor. Z lahkoto samo enkrat sva malo se odpočila 

na hlodu sredi strmine. Vedno počivava tukaj. No včasih sva pogosteje , a sedaj samo enkrat, najbrž zato ker greva malo počasneje.A v bistvu sploh ni važno strmina ali ravnina ampak da  uživava.

Ob tem se neizmerno zabavava, kajti zadnji pohodi so bili vsi  večji del res  strmi. Sva  takrat dejala, da bo naslednji bolj položen. Pa je tudi tukaj ravnina pokonci postavljena.

..No vedno zaključiva tak dialog z besedami. "Zakaj pa ne? Dokler še lahko!...

A čudovito pobočje poraslo z borovničevjem  in že skoraj dozorelo praprotjo.Pobočje polno borovničevja, a nobene borovnice nisva videla. Ja kako različno je to, nekje predeli , kraji kjer je vse plavo od  borovnic , kje pa vse prazno.

Mir tišina, kar hitro sva dospela do zadnjega dela poti , kjer je  ograja s stopnicami.

A že sva bila na vrhu kjer se drugače  odpre krasen pogled na Šmartno v Rožni dolini. Žal je vidljivost bila tokrat, kot zadnje čase zelooo slaba.

Ta motiv mi je vedno tako všeč, a midva sva že hitela naprej po asfaltni cesti navzgor , ter se komaj umikala avtomobilom , ter kolesarjem. Ja nedelja je pač nedelja. Vsak na svoj način, da  uživa kolikor mu je pač danano.

Kar   hitro sva bila pri koči nekaj klopi je bilo zaesenih vse v senci. Tudi midva sva se usedla v senco poleg mize kjer je bil čudovit kuŽa z umetniškim imenom Picaso 

Tako prijazen seveda je užival, ko sem ga pobožala

Postrežba na visokem nivoju.Midva pa sva nazdravila uspešnemu obisku tega kraja .ŽAL CERKVE NISEM SLIKALA , KER JE BIL VEDNO KJE V OSPREDJU KDO -Kakor koli pa naslednjič

Nato pa se počasi odpravila naokoli in se kar hitro vrnila po isti poti nazaj domov. Že ob enajstih sva bila doma.

p.p.













Potem sva obhodila cerkev in se ustavila ob vsakem motivu. Ja všeč nama je tukaj.