SPOMINI STAREGA GOJZARJA MOZIRSKA PLANINA.

 -BOSKOVEC 1587 m- poslovilni pohod 

Po dvodnevnem počitku obiska Menine planine ki sicer ni bil kak naporen pohod, ampak vseeno sva si letos v zadnjem času  zadala nov  režim. Namesto   vsak drugi dan na pohod  sva se odločila , da bova dva dni počivala , potem pa spet v naravo , kjer se počutiva pač najlepše. 

No ti dnevi si bili še posebej čudoviti. Od prijetnega  obiska najinih. najljubših oseb .pa do pospravljanje zelišč, ter pripravljanja  ekstraktov in likerje, da bodo pridobili tisto značilnost, žlahtnost šele šele s staranjem, oziroma zorenjem. 

 A je že tako, pride čas pride čas , ko gora pokliče in jaz oz , midva morava iti , ko ne zdržiš več doma. No imava vtis, kot da enostavno potrebujeva te obiske narave, pa saj ni važno kam.  A kam iti je te mesece postalo  še posebna dilema,kajti za kam višje še trenutno ni, še ni tiste moči in kondicije, kot bi morala biti. Ja starejši ko si, bolj dolgo potrebuješ da si spet na konju, ha ha no na krepkih nogah in poln moči in kondicije. V tej vročini pa sploh ne.  sicer sva imela v načrtu Kakšno planino, ali Travnik nad Ljubnem in Turnovko, ampak v teh vročih dneh bi bilo neumno da bi se izpostavljala kje na planotah. 

. Meni je v končno bilo vseeno  kam , a mož je predlagal; 

" Kaj pa če bi šla na Boskovec? .

Zasmejala sem se in dejala; Ali se nisva že lani poslovila od njega? Sem mislila da bova šla na Medvedjek in k trem plotom.

"Ja to že drži , a tam bi šla v jeseni, ampak tu je bilo  nama tako  všeč, če si zato  da  greva tu  gor, se pa še vedno lahko obrneva, če bo prenaporno za tebe?!" 

"Oh ne bo ,saj bova šla počasi pa tudi tako je do Javorce bova že prišla, če pa ne, se pa lahko še vedno vrneva, pa greva na kočo na kavo in eno pivo pa bo tudi dobro. Pa vseeno bova na svežem zraku in gozdni idili." 

Torej velja, pa  je bilo odločeno.

Pripeljala sva se po ovinkasti cesti, kjer se na veliko obnavlja in dela nove škarpe, sva bila kar vesela , da je sobota, ker drugače bi najbrž morala kar nekaj časa čakati da bi lahko prišla skozi. 

Parkirala sva ob Alpskem vrtu, kjer sva v preteklih letih zelo velikokrat posedela in pokramljala s prijaznim oskrbnikom in si vedno ogledala rožice v alpskem vrtu m kar žal  nama je bilo da je vse

tako zapuščeno, zaraščeno , -ŠKODA- ampak je že tako vse enkrat mine. 

A že sva nadaljevala mimo kapelice nad Mozirsko kočo  nato se povzpela po dokaj skalnati poti in med  tako gostimi drevesi , do razgledne točke, kjer sva malo uživala v razgledu , in nato po lepo speljani poti kalu prišla do Javorce 

Kjer sva še kar lepo videla na naša Šaleška jezera.

Tukaj je bilo še kar nekaj volnatoglavega osata, ki se je kje že lepo odprl in na njegovih cvetovih so se menjavale žuželke vseh vrst, od os, čmrljev itd.

Ja res ni bila  dobra vidljivost, kot nikjer sedaj v teh dneh.A je vetrič  pihljal in nama mahal z zastavo kot v pozdrav, ter nama dajal vtis , da je vedno bolj hladno , čeprav je postajalo topleje. A veter je vseeno rahlo pihljal.

Lepa klopca je kar vabila  da se spustiva  do nje in uživava v lepoti jutra in sonca.

Navadno sva grede na , ali z Boskovca nabirala zelišča, kot so šentjanžee rože, rman, ampak te sem že nabrala, tako da sva jih samo občudovala, Povsod drugod so že odcvetele.  kot je smetlika za utrujene oči, no letos sva bila prehitra ali prepozna, za njo. pa koprivovo seme,  lani  je bilo proti vrhu polno kopriv, letos pa so jih prerasle maline.  Skozi hladen gozd po  lepo speljani  gozdni cesti, sva krenila navzgor, kjer pa sva uživala ob prekrasnih metuljih, ter gozdni idili. Ja usedla sva se na velik podolgovat kamen  in se predala opazovanju metuljev in poslušala vsa prevzeta sredi tega zelenja, kako tišina šepeta svojo hvalnico Materi Naravi 

-Lepa gozdna pot kmalu pripelje na travnik pod Boskovcem

Kjer sva se skoraj morala preriniti skozi visoko travo in grmovje. No sva se šalila, če tokrat ne bova prinesla domov kakega potujočega klopa, potem je pa res sreča. In ga nisva , se vedno zelo paziva in pregledava, kajti moj je že imel neprijetno srečanje pred leti ko je na Matajurju ga vzel za šerpo en klop. Tako da je morak kar k zdravniku. No k sreči ni bilo kaj hujšega razen pordele noge.Ampak strah in pozornost  ostane.

No tu sva se vpisala se poslikala itak se ve  ha ha, pomalicala nazdravila vsem številnim obiskom tega vrha, ki ga lepo vidiva celo skozi okno spalnice .Ter se čez nekaj časa vrnila mimo velikih mravljišč in 

Pa papeških sveč in skozi idiličen gozd  še vedno poln , tistega hladu, ki se je z vsakim metrom ogreval  in miru. ki pa se  je bolj, ko sva s se spuščala navzdol proti koči







spreminjal v  pravi počitniški dopustniški utrip, poln smeha ter govorjenja v vseh jezikih , ja sezona je tudi tukaj gor na višku. Mimo cvetočih parobkov in tabel ter krasne 

skale z dobrodošlico

Čudovite cvetlice v vazi vis a vis 

sva se usedla na edina še prazna  visoka barska stola

 in  si privoščila nekaj mokrega, da sva se odžejala in kavico itak,, ter se potem grede še ustavila  Sem dejala da bi bilo dobro da se še malo v senci odpočijem na ležalniku pod drevesom, a ni najbolj uspelo, sem se pa zabavala je pa tudi nekaj vredno.Male stvari ki ti tudi naporen dan spremenijo v dan za spomine.

Ter se mimo forma vice  t

ter se mimo ovčke, ki je vabila na ovčarski praznik le prispela že pred poldnevom domov. domov. 

 p,p,