SPOMINI STAREGA GOJZARJA-STENICA 1091m

 Današnji dan je bil prav za prav namenjen temu , da ostaneva doma,ter se posvetiva tekočim opravilom. 

Ob jutranji kavici na balkonu , . Ob razpravljanju , kakšno bo vreme in pogled v jasno nebo , sva se na hitro zedinila, da bi današnje opravke, ki niso ne vem kako nujni preložila na jutri, ter se odpravila na že kar nekaj časa planiran obisk Stenice 1091m. 

Vrh nad Frankolovem , na katerem sva bila 5x. Nekako se obiski vrhov, ki jih opravljava to pomlad in poletje, sučejo tam okoli petice, ali šestice, . No kakor koli, tako kot še pred leti ,ko sva se na hitro odločila in en dva tri že odšla v hribe, Tako kot nekoč sva se tudi danes na hitro odpravila na pot. . Kajti   jutri in v v prihodnjih dneh je res napovedano neurje, in je bolje se takrat odpraviti v hribe ko je jasno nebo. Imava slabe izkušnje že kar daleč nazaj, ko je naju dohitelo neurje z grmenjem in strelami proti Kamniškemu sedlu  s Planjave. In nekaj tega ti ostane za vedno shranjeno v ozadju spomina. Malo čez osmo uro sva  že parkirala  ob cesti v bližini Turistične Kmetije Vrhivšek na Lindeku. Kjer je res prelepo. Spokojno in v osrčju narave je  dolinica, ki leži med vrhom Stenica in dvema vrhovoma Špičasti vrh in Kislica. Katero sva letos spomladi že obiskala.

Prav prijetno sveže je še bilo, ko sva zakorakala po lepo speljani cesti v hladen gozd.  Pogled na  najin cilj.Čisto položno zgleda ha ha--

Še prej pa sva se hitro postavila na rob ceste, da pošljeva pozdrav najinim spletnim prijateljem, da jim zaželiva čudovit teden. 

 

Lepo počasi, kot je zadnje čase že navada sva tokrat startala. 

Pogled iz hladnega gozda na osončen travnik 

Sprva po položni gozdni cesti se je počasi dvigala vedno više in više 

Čez nekaj časa zapustila lagodno hojo ter si dejala,. "Tako sedaj pa gre zares"!

Kar konkretna strmina,a za čuda nobenemu ni delala težav. Res pa je da sva hodila tako z občutkom.

Kje gre pot naravnost navzgor, midva pa sva si krajšala pot z opazovanjem okolice, zelo lepo je označena ta pot ,prvo so bili samo veliko  beli krogi, potem so jim dodali še rdeč krog midva pa sva opazila tudi , da je sonce naredilo svoje ob obeh znakih je bilo na drevesu videti dva gozdna škrata, ali pa imava samo midva oziroma bi dejala jaz še malo bolj, tako bujno domišljijo.. Kajti on je šele čez čas dejal, da je res videti kot obraz. Ali pa je samo meni na ljubo priznal, ha ha ha. 

Kakorkoli tudi s takimi motivi si človek lahko popestri pot oziroma ne misliš toliko na napor. 

No sredi strmine sva se odpočila, Sva se že prej zmenila da ne bova hitela. Pa da ne dehidriraš preveč.

Tudi nekaj podrtih debel sva takole preplezala. 

Nato pa se dvigovala vedno više in višje. 

Ja narava poskrbi za sedeže.

Pot je tu proti grebeno speljana lepo cikcak. 

Še zadnjih par  metrov navzgor proti  valovitem grebenu ,sva kar kmalu prispela sprva na zeleni nato pa peščeni predel ..

Tudi tukaj je bilo nekaj gozdnih škratov kar na hitro sem ga slikala ker je mož dejal, da že v vsakem ta drugem kamnu vidim kakšno podobo haha.  No tu ima oči in špičasto brado in kapo.

Tukaj na tem kraju pa pride pot iz Vitanja gor 

Še par 10 m pa sva že bila na čistini, kjer sva videla zastavo, kako vihra v vetru, prav razveselila sva se tega, kajti postajalo je vedno bolj vroče tu gor pa je bilo tako prijetno hladno. 

Presenetilo naju je da je tu gor še toliko šentjanževke , ki je bujno cvetela,, kajti marsikje drugje je že od cvetela. 

Tudi naprsteca je bilo zelo veliko

Spomnim se ko sva pred par leti, ko je neurje podrlo gor polovico drevja na vrhu, midva pa sva preplezala vse po vrsti ,da sva prišla  na cilj..

Potem pa je nama pohodnik ki je prišel iz Vitanja povedal,da lahko greva na okoli tako sva tudi naslednje leto naredila, nato pa so pospravili vse drevje ampak, tako lepo kot je sedaj urejeno tu gor vse pokošeno ,miza je že tako prej bilaa ne tako lepa.  Veliko rdeče srce je na novo.  Ja Vitanjsko PD je res hvale vredno. Hvala--

Poti očiščene pokošene. 

Prekrasan razgled na Vitanje in Nordung  center . 

Kako sva bila vesela vetra ki je pihljal kajti postajalo je vedno bolj vroče ko sva malicala sva se spravila v sencu stolpa 

Seveda sva se tudi v srcu slikala , ja je treba , saj je  je nama  vrh res prerasel  k srcu. 

Zelo lepa miza  s klopco na vsaki strani. 

Lep napis .a je že nekaj časa a ga je vedno zanimivo prebrati. 

Vpisna knjiga je v tej škatli 

Vrh malo bolj od daleč v ozadju Pohorje 

Seveda sva nazdravila vesela hvaležna zadovoljna prav razposajena, posebno še zato ,čeprav je takšna strmina nama ni delala težav tako, da sva dejala da bolj ko hodiva manj naju potem bolijo noge.. 

Andražev stolp še tudi stoji 

Tako da se ve komu je posvečen 

Postavila sva se ob napis,.. Kajti morda sva tudi zadnjič tukaj ,ali pa tudi ne, bova videla  koliko bo nama pobralo moči , pa  kaj bo nama prineslo življenje naslednjih 365 dni ???

Pogled seže zelo daleč, žal pa je tudi tukaj bila vedljivost zelo slaba. 

Njegovih pet minut .-Prav za prav jih je bilo več , kajti tudi jaz sem mu pridružila, uživala sva brez besed .enostavno so trenutki ko si sredi ničesar a pravzaprav sredi vsega, ko je nad tabo samo nebo,ti pa samo tiho si želiš, da bi takih trenutkov bilo še čim več. 

Termometer je kazal nekaj čez 20 stopinj , ampak ker je pihalo je bilo prav prijetno hladno.. 

Nato pa sva se še malo "afnala"bi dejala moja mama. In se nato še zadnjič sprehodila po vrhu , ter se nato odpravila po isti poti navzdol ..

Ob poti je bilo zelo veliko volčjih češenj nekaj jih je cvetelo ,bili pa so že tudi plodovi gor .

Bolj ko sva se bližala gozdni cesti bolj nestrpno sem pričakovala, ali bo kaj metuljev na konjski grivi in ki sicer še ni v polnem razcvetu, 

Nato pa sva prvo videla Ivanjsko ptičico, pa še debeloglavčka, a nato sem le ujela metulja, na listu , ki sem ga želela videti, Bil je gospica on, 

Včasih se šalim da naju spremlja toliko metuljev da dobesedno sedajo na naju. Ja res je, njemu je se usedel na  majico tale metulj . Kako se imenuje za tega ne vem. Bo treba malo raziskati.

Malo niže pa se je tale lepotec usedel  na konjsko grivo , . Bili so zelo hitri, ja je vedno tako kadar je okoli poldneva in je vroče se jim kri segreva in se lovijo in ga težko ujameš v objektiv.

Lep je  z ujeto svetlobo v svojih krilih.

A že sva hitela naprej navzdol na osončen travnik.

Ki pa je bil  trenutno v senci in naslednji trenutek v soncu Zelo kontrasno in pestro je bilo na nebu,Prej še modro nebo , a se je kar pooblačilo, ampak bilo je kljub temu pošteno vroče.

Pa še pihalo je .

In veter mi je poskušal urediti frizuro, ja bo treba k frizerju ,a nekako ne najdem časa

A že sva prispela do izhodišča , ter se skozi Lindek, pod gradom Lindek ki je kot stražar navrhu hriba ,nemo pričal  o zgodovini

 https://sl.wikipedia.org/wiki/Grad_Lindek ter o minljivosti, 

Nato pa se  skozi listnati gozd priljučila cesti Stranice Frankolovo 

Ob drugi uri popoldan pa naju je će  pozdravil  naš  očak  Velenjski grad, ki kljubuje času...

P.P.