Sicer če tako pomislim sva velikokrat hodila tukaj, ampak se je veliko spremenilo v teh 14 letih. Pokrajina je dobila drugo podobo posebno sedaj, ko se gradi mimo jezera avtocesta za Koroško, pa tudi drugače se spreminja konfiguracija terena.. Pa veliko novih objektov takih in drugačnih. . Pa povečalo se je tudi število sprehajalnih poti, sprehajalcev pa tekačev, opažava pa zadnje čase , da je manj jahačev in kolesarjev. Kolesarjev najbrž zato, ker je sedaj po dolini speljano toliko novih kolesarskih poti, pa seveda Štrekna proti Koroški in proti Šoštanju , da vsi raje uporabljajo te steze.. Kakorkoli sva zjutraj sicer res bolj pozno že na poti.
Mimo dišeče sivke
Pa gobe iz bršljana
Mimo dišeče sivke
Pa gobe iz bršljana
Ter skozi Enojčke, kjer se je nama pridružila znanka iz sosednjega bloka s katero sva nekaj časa šla skupaj. Skozi senčnate predele
In poti obsijan s soncem
Tukaj na najvišji točki , kjer je počivališče , sva si midva ,kot vedno vzela nekaj časa za oddih, ona pa je odhitela novemu dnevu nasproti.
Po pokrajini ki je vedno enaka, a kljub temu vedno drugačna... Pogled čez mesto na vrh Gradišče ter Jakeca nad Velenjem
Kar prijala je pot po senci navzdol
Še hiter pogled na Velenjsko jezero in Mozirske v daljavi
Nekaj časa sva v opazovala črnega kosa, ki se je mastil z deževnikom ,prav zanima me, kje ga je dobil v tem sušnem obdobju.?.. Med obema jezerom sva že od daleč videla odsev Ribiške koče,ki je vabila. Tudi tukaj se je zelo veliko spremenilo. Sicer sama greva zelo redkokdaj sem, ampak dobiva obisk, ali se srečamo tukaj s prijatelji , takrat se radi ustavimo tukaj lepo je, krasen pogled čez jezero prijazni so, pa tudi ponudba je dobra.
Skozi senčnati predor, do zelenih senčnikov nad novimi mizami
Razširili so prostor mize stojijo ob ribiški koči, nove pa so ob ograji s pogledom na jezero
Naročila sva pivo, čeprav je bilo še zgodaj , a midva kot kot zgodnje ptice navadno budna že od četrte ure naprej je za naju bil že kar vroč dan, predvsem pa tudi sva bila zelo žejna, pa tako vabljiv pogled na ohlajen vrček piva.
Po pokrajini ki je vedno enaka, a kljub temu vedno drugačna... Pogled čez mesto na vrh Gradišče ter Jakeca nad Velenjem
Kar prijala je pot po senci navzdol
Še hiter pogled na Velenjsko jezero in Mozirske v daljavi
Nekaj časa sva v opazovala črnega kosa, ki se je mastil z deževnikom ,prav zanima me, kje ga je dobil v tem sušnem obdobju.?.. Med obema jezerom sva že od daleč videla odsev Ribiške koče,ki je vabila. Tudi tukaj se je zelo veliko spremenilo. Sicer sama greva zelo redkokdaj sem, ampak dobiva obisk, ali se srečamo tukaj s prijatelji , takrat se radi ustavimo tukaj lepo je, krasen pogled čez jezero prijazni so, pa tudi ponudba je dobra.
Skozi senčnati predor, do zelenih senčnikov nad novimi mizami
Razširili so prostor mize stojijo ob ribiški koči, nove pa so ob ograji s pogledom na jezero
Naročila sva pivo, čeprav je bilo še zgodaj , a midva kot kot zgodnje ptice navadno budna že od četrte ure naprej je za naju bil že kar vroč dan, predvsem pa tudi sva bila zelo žejna, pa tako vabljiv pogled na ohlajen vrček piva.
Sedela sva pri srečni številki 7, nazdravila 800temu obisku tega jezera.
Uživala v pogledu na pot, ki sva jo ravno kar prehodila in katera je postajala vedno bolj obljudena.
Tudi gozdnih škratov ne manjka v bližini
Nato pa sva se zadovoljna odpravila ob zelenih zavesah vinike na ograjah proti Enojčkom in domov
Uživala v pogledu na pot, ki sva jo ravno kar prehodila in katera je postajala vedno bolj obljudena.
Tudi gozdnih škratov ne manjka v bližini
Nato pa sva se zadovoljna odpravila ob zelenih zavesah vinike na ograjah proti Enojčkom in domov
Tako sva zaključila s pohodi za ta mesec okoli Škalskega jezera ,
veliko spominov na vse poti v vseh letnih časih v vseh vremenskih razmerah . Jeseni pozlačenih dreves ,
pozimi ledene gladine jezera, pa romantike, ma preveč bi vzelo prostora za spomine. Koliko vsega sva doživela , kajti pohodi nikoli niso za naju samo hoja. Ampak pravo doživetje, opazovanje narave, ki se spreminja ob vseh letnih časih , posebno pa ne smem pozabiti tudi vseh prijateljev, ki so naju včasih spremljali ali pa smo se srečevali veliko jih ni več med nami, kakor tudi ne, najinih 4 nožnih prijateljev ..A čas teče naprej midva pa sva še vedno zvesta tem stezam, ki postajajo vedno širša, pa tudi okolica se je spremenila. Ni več kozolcev na zgornji strani jezera , so pa novi nasadi, sadnih dreves , pa novi čebeljnak, pa seveda ne smem pozabiti Gaja poezije ....In še in še. Tako da nimava skrbi, ko bo nama opešal korak za strmine še bova vedno lahko obiskovala te razgibane steze okoli Škalskega jezera. NO včasih smo veliko z kužki obiskovali poti okoli Velenjskega jezera, a sedaj odkar je tam kopališče in je veliko večji vrvež je Škalsko jezero prava oaza miru in prijetnega vzdušja. Ja toliko obhodov, a če bi jih seštela vseh šestdeset let, bi jih bilo občutno občutno več.
p.p.






















Ni komentarjev:
Objavite komentar