Odšla si, tako na hitro, kar brez slovesa.
Povej mi, kako je tam onkraj ničesar?
So tam poljane polne cvetja, žita,
ptic in drevja?
Kakšna so tam doživetja?
So tam res mir lepota in milina, kot jih slika nam večina.
Ni skrbi ne slabe volje, ne bolezni lakote in vojne?
Ni prepirov in "faušije", ali bratomorije?
Ali pač?
Ti samo spiš sen brez sanj, je konec res vsega ?
Je tam svetloba, tema, ali zarja??
So jutra polna barv pričakovanja...
Si srečala se s svojimi, ki so pred tabo že odšli?
Kako je tam? Obljubila si mi, če odideš pred menoj mi poveš...
A ti molčiš... Jaz sprašujem spet in spet...
Ali je tam lepota, bolečina, ali je tam neba sinjina?
Morda pa je vse le privid, da je tako,
da je vse samo tolažba, iluzija,
da laže prebolim, misleč, da srečava se spet..
Ti spiš sen večnosti in nič prav nič te ne zbudi..
Le moj spomin ohranja te med živimi.
A želela vedeti bi...prosim povej mi, kako je tam
onkraj večnosti??
Avtor:
p.p.
Ni komentarjev:
Objavite komentar