MOČNE ŽENSKE-8 -DEL- ANGELA-OTROCI-

 Angela- Družina

 Bilo je zadnje leto druge svetovne vojne . Tudi tu je vojna pustila sledove. Tu in tam je vzela noč kakega mladeniča, ki se je pridružil partizanom. Marsikateri se tudi ni vrnil, Ostale so obupane žene in dekleta Doma pa je ostala vrzel, ki jo je bilo težko zapolniti povsod je primanjkovalo ljudi.. Bilo je tudi pomanjkanje hrane. Treba je bilo oddajati živino in žito..
Pri Zlatarjevih je poleg očeta in matere, bilo pri hiši že devet otrok..Trije so bili še čisto majhni nekaj jih je hodilo še v šolo trije so se že šolali naprej . Prvi je bil na drugem koncu dežele v internatu obiskoval je gozdarsko šolo. Dve hčerki sta bili v mestu pri Angelini sestri sta se učili ena za šiviljo druga je obiskovala učiteljišče..A doma je bilo kljub temu živahno. A bilo je pomanjkanje Tisto leto je razsajala svinjska kuga in jim je pobrala vse prašiče. Krava ni ostala breja mleka je bilo vedno manj in manj. Otroci pa so rasli in so bili kljub pomanjkanju zdravi in rdečelični. vse se je pridelalo doma. Veliko ajde in rži,  zelje in krompir , fižol . A tisto leto je kot zakleto sneg ležal zelo dolgo in letina je slabo kazala.Oče je pletel košare, ki so se kar dobro prodajale a za vsako pletenje košar in košev je potreboval čas. Tako je Angela opravljala še poleg svojega dela še njegovo delo, da je lahko pletel. Ko je prodal izdelek je denarja bilo komaj za sproti. Otroci so pa potrebovali vsak dan več, rasli so kot solata . Treba je bilo obleke in seveda hrano. Angela je nabirala borovnice, maline, robide in jih nosila v eno uro in pol odaljeno zbirališče, kjer je za izkupiček kupila hrano ali pa kako stvar za otroke. navadno pa je nekaj poslala svojemu prvorojencu, da je imel za kak priboljšek

Oče je neki dan nesel v bližnji trg izdelke celega tedna, ko je v gozdu ob poti videl ležati na tleh zmečkanie nemške marke, ki so bile med vojno in ves vesel se je sklonil da bi pobral ta denar, ko je videl da si je neki zaveden Slovenec obrisal svoje tri črke po veliki potrebi..Vrglo ga je nazaj potem pa je pomislil se  spet sklonil odtrgal list lapuha , pobral vse marke jih nesel k bližnjemu potoku jih lepo očistil pobrisal z robčkom ter nadaljeval pot. V trgovini pa je za ta denar nakupil  več kot za ves izkupiček svojega celo tedenskega dela. Vsakemu je kupil kako malenkost.
Doma pa je bilo veselje in pravo praznovanje. Še velikokrat so se spominjali in pripovedovali kako prekrasen dan je bil takrat ko je oče našel marke.

Nekega dne spomladi so vsi veseli doumeli da je vojne konec. Sicer se ni ne vem kaj spremenilo a minila je grožnja in strah streljanja in prihajanja Nemcev in partizanov. Vsak ki je prišel je odnesel nekaj kljub pomanjkanju s sabo če ne drugega kako kokoš ..

Konec šolskega leta se je bliskovito bližal, vsi so pričakovali nestrpno prihod najstarejšega sina. Jurija Niso ga videli že od novega leta. . Ni bilo denarja, da bi se pogosteje vračel domov.
Ko je prispel so vsi posedli okoli njega za mizo pod velikim orehom. Pripovedoval je kako se mu godi in mali so ga požirali z očmi, za nje je bil pravi gospod. Nato sta prišla še oče Marjan in mati. Angela, ki je bila v obraz bela kot kreda. .
Oče je dejal: "Sedaj ko smo vsi skupaj bi rad nekaj povedal !" Vsi so ga vprašujoče pogledali .
"Ja stvar je taka, zibali bomo, dobili boste malo sestrico ali bratca."
Nastala je tišina, nato je sin Jurij glasno rekel. "Pa saj to ni res . Kaj bodo pa ljudje rekli, saj bi že jaz lahko imel otroke, kako me je sram. Pa mama kako je shirana. Saj je kot živi mrlič, pa tako stara sta že.."
" Kako bo pa živel še za nas ni dosti hrane. Pa mleka ni, mi je dejala Manica .Pa prašiči so vsi pocrkali "
Grdo je pogledal očeta in mu dejal:
"Povejte oče , da se šalite." Oče ga je grdo pogledal nazaj in mu dejal:
"Ne ne šalim se, če smo tebe spravili gor bomo še tegale.."
Mati Angela je bila tiho nato pa odločno rekla:
"Sedaj je, kar je ne bomo se prepirali zaradi tega in nikomur nisva dolžna kake razlage."
"Sedaj pa gremo h kosilu, gobe solato in krompir terjabolčni zavitek  , kateri ti je tako všeč sem spekla zaradi tebe pogledala je sina Jurija in se mu nasmehnila, ta ji je nasmeh počasi vrnil.
"No pa gremo";  je zaklical ter , vzel najmanjšo kobacajočo sestrico Anico v naročje in jo vrgel v zrak in zopet ujel. Otrok je pričel vriskati od veselja.
Počitnice so minevale, otroci so poprijeli za delo v senožetih, v gozdu, in nabiranju gozdnih sadežev, katere so prodajali, da bo za kako oblačilo, čevlje ali pa knjige. Knjige so imeli radi vsi. Ta starejša dva sta imela vsak svojo skrinjo napolnjeno s knjigami. namesto da bi si kupila kak priboljšek ali kaj za obleči so bile prvo knjige na vrsti.
Bili so pridni in v gozdu so včasih bili od jutra do večera. Vsak je vedel več bo nabral več bo zaslužil. Bilo je po vojni in bilo je res hudo.Na vseh koncih in krajih je bilo pomanjkanje..Nabirali so arniko, maline, borovnice, gobe in prodajali v mesto..
V jeseni se je sin Jurij vrnil v internat poprej pa je še mami dejal prosim te pazi nase saj veš da brez tebe bomo vsi propadli . Pogledal je po njenem vedno bolj izstopajočem trebuhu in dejal: "Veš vseeno me je sram. Pomisli deset nas bo!"
Angela ga je objela in mu tiho rekla "veš Jurij, sedaj je kar je a sem vesela ga ravno tako kot tebe, bo že nekako in sestra Manica je rekla, da bo pomagala. Ti se pridno uči, da ne bom skrbela še zaradi tebe.
Po njegovem oodhodu je življenje steklo po starem tiru, s to razliko da je v bližnje mesto dodšel še četrti otrok izučil naj bi se za mesarja..Ostala peterica trije fantje so obiskovali šolo in dve majhni deklici, ki sta povsod capljali za mamo.
Angela je zelo težko prenašala nosečnost. Bolele so jo noge in debele krčne žile ki so se kot drobne kačice ovijale po njenih mečih so ji ob vsakem večjem naporu prizadejale obupne bolečine.