- JESEN:-
Spominjam se prelepih
jesenskih dni, ko smo cele dneve pobirali hruške in jabolka za mošt. Oče so
rekli, da bo letos dobra letina, da ga bo naredil okoli devet tisoč litrov in
da že ima vsega naprej prodanega, v bližnjem mestu je bil znan po dobrem moštu
(sadjevcu) in da bo imel za davke enega bika bo kupil in nekaj bo družino
oblekel. Vem, da sem se tega zelo razveselila. Za v šolo bom dobila nov
nahrbtnik sedaj sem nosila culo in kredo ter tablico v njej. pa mi je tablica
počila me je sosedov Polde porinil pa sem padla .. Hodili smo hodili v šolo v
skupinah, da smo včasih namesto v šolo krenili v gozd tam smo si iz vej
naredili šotor in igrali smo se in uživali s polno paro. Doma ni bilo časa za
igranje. Ko pa se je to razvedelo, je doma pel pas svojo bojno pesem. tako, da
smo bili vsi plavi. jaz malo manj a brata sta jih , kar fasala. doma smo
morali delati, pasli smo na polju pomagali, pobirali sadje, drva nosili,
pomivali posodo in na skednju pomagali pri vetnjenku ( to je naprava, ki loči
pleve od žita). Bile so steleraje zlagati smo morali smolnate veje, bilo je
zelo lepo, spominjam se deklet kako so vriskala ko so jih fantje lovili po
gozdu. Bilo je polno smeha in pesmi, pelo se je pri naši hiši precej. V šolo
smo hodili bosi prav tako doma, samo v nedeljo smo imeli čevlje ene same..Bosi
smo hodili do prve slane, potem pa lesene cokle ali čevlji iz govejega usnja z
lesenim podplatom..
Bili smo srednja situirana družina oziroma kmetija. Doma smo
pridelali vse. Imeli smo eno deklo.
K nam so hodili pomagati pri večjih
opravilih dninarji , ki pa so bili večino kajžarji. Plačevalo se jim je v
naturi. krompir , žito pa še kakšen koštrun je šel za dninarje in seveda mošt
(sadjevec). Spominjam se velikih njiv po en ha. je imela vsaka, delali smo vse
na roke ni bilo ne strojev, a kaj saj je bilo ljudi dovolj za delo ...
Spominjam se jesenskih paš. pasli smo štirje od štirih
kmetij skupaj, živino smo nagnali vkup in vsak jo je moral čuvati nekaj časa.
Ostali smo pekli krompir koruzo in plezali po drevesih in pričela so se sklepati
prva prijateljstva in simpatije, končalo se je navadno tako, da je tisti, ki
je bil zadolžen za živino pozabil nanjo in se nam pridružil. Pa je živina
navadno šla vedno v škodo v polje koruze ali pa v sadovnjake, ali pa kar domov
... in spet je pela šiba. Ja šiba je pela kar pogosto klofute ne, šiba pa.
In molili smo molili, za dež, za sonce, za zdravje za bolne
in zdrave za vse svetnike ... molili smo ob praznikih po vse tri dele rožnega
venca ob sobotah in nedeljah, pa po enega, čez teden pa samo Zdrava Marijo.
In pelo se je pri nas prepevali smo ob jesenskih večerih, ko
je oče luščil fižol brata sta pletla košare mama je pletla iz domače ovčje
volne nogavice ali puloverje. Spomnim se tistega enkratnega občutka, da smo
bili družina z veliko začetnico. Pripadali smo eden drugemu in vse to se je
presevalo skozi pesem in dobro voljo. lepi so bili ti dnevi. Prižgana je
bila oljenka ali karbidovka in je ves prostor smrdel po temu in kadilo se je a
se nobeden ni pritoževal. Razen tega ,da smo jih večkrat dobili po ta zadnji
plati. Otroci smo bili poredni večkrat smo kaj ušpičili in takrat smo bili
tepeni. Tega se živo spominjam a drugače lačni nismo bili nikoli, oblečeni smo
bili bolj revno a je mati šivala tako, da tudi tu ni bilo sile. Vedno sem si pa
želela, da bi imela svojo posteljo. Spala sem v postelji zraven mame, brata sta
spala pri dedku v bajti, ki je bila zraven hiše. Spominjam se noči, ko me je
bilo strah, sem se prebudila in nikjer nikogar, še dihati se nisem upala. ko pa
je mama z očetom končno prišla se spominjam njene dobre volje me je vzela v
naročje, ker sem pričela jokati pa mi je bilo že skoraj deset let. Torej mi je
razlagala, da sta morala iti pogledati k teličkom v hlev. In oba sta bila tako dobre volje ni mi šlo v
račun.
To naj bi bil utrinek nekaj jesenskih dni sledi nadaljevanje otroška
leta zima....
Ni komentarjev:
Objavite komentar