Tako, sedaj sem oskrbljena z vsemi preventivnimi ukrepi. Sem zaščitena, pred pred pasjo kugo in vsemi zajedalci ter zaščitena pred vsem kar me lahko ogrozi. To poletje hodimo povsod. Velikokrat vzamemo s seboj tudi Lili, rada hodi na povodcu tu in tam jo Ona spusti s povodca, a se malo boji, ker pravi da je Lili pol divja mačka, kajti dobili smo jo iz domačije, kjer so v bližini doma divje mačke in kakor se je On izrazil si je mama od Lili izbrala za ljubimca divjega mačkona za paritev...A kljub temu smo hodili veliko ven. Povsod nas je bilo polno. Posebno smo radi imeli Zatok Velenjskega jezera, kjer smo že zgodaj spomladi trenirali Lili, kako se naj obnaša na vrvici...In na Ostrico na Paškem Kozjaku, kjer je samo dobrih dvajset minut hoda do njega od ceste, kjer smo pustili avto smo veliko dni preživeli gor. Z Lili sva se lovili plezala je po drevju,tako je uživala, da mislim da ni bila prikrajšana za ničesar. Doma sva potem spali kot dva hrčka,. Ni bilo več lovljenja in kar umirili sva se... No včasih pa sva imeli dirke..Ah ja pa še to Lili se je povrnil glas, kako glasno je lahko zamijavkala tako, da si včasih želim, da bi spet čivkala.... A to je že druga zgodba, navadno sva dirjali takrat, ko sta ona dva spala ,ali sta šla kam...Potem se je Lili skrila v garderobno omaro in jaz na kavč in sva uživaliv miru in spali , spali in zehali. Lili je On naredil nov praskalnik, kajti stari je bil od vseh muc, ki smo jih imeli že kar dodobra zdelan... In Lili ga je takoj preizkusila..Skrila se je noter in nato sem jo iskala--Lili je dobila nov praskalnik jaz pa novo ležišče. In medvedka, skrbno sem ga pregledala, ali tudi njemu piskajo roke tako kot drugemu medvedku, a mu ne. Zato se raje igram z mojim medvedkom
Poletje je tako hitro minilo, midve sva pa precej zrasli in tudi nekoloko sva bolj umirjeni
Veliko dogodivčin doživiva na teh potepanjih. Lovili sva miši , Lili je uša pa sem jo jaz ujela, a pojedla jo je lili. Kako je renčala, ko sem ji jo hotela ujeti
Prišla je jesen in konec septembra no točno 17. 9smo šli na sprehod, ko je Ona slišala kako, mijavka nežen glasek , a muce ni bilo nikjer. Ker so bile v bližini kante za smeti je odprla eno in v polivinilasti veliki vreči se je premetavala mala sestradana mucka stra približno mesec in pol, ali dva , krasne želvovinaste barve. In tako lepih oči, ki so včasih odsevale več barvno, modro rumeno zeleno BIla je tako suha, da je ona dejala , da ima namesto kosti igle.In tako prestrašena...Stisnila jo je pod jopico in šli smo nazaj domov. Doma ji je dala jesti, Tako požrešno je goltala hrano, da jo je naslednji hip izbruhala in spet pojedla.... Umaknili smo se in skrivaj opazovali kako je ovohavala vse in se nato pretrašena postavila v kot...Poslušala sem Njo in Njega, kako sta se menila kako so ljudje zlobni, da zavržejo malo nebogljeno bitje, pa še v vrečki...
Ni komentarjev:
Objavite komentar