Obisk ŠTEHARSKEGA VRHA
Mesec junij se je prevesil že v drugo polovico. No meni je ostal še na dolgu zapis za pohod na Šteharski vrh, Ko pa je tako pestro te poletne dni.
Pohod, ki sva ga opravila dva dni za tem, ko sva obiskala Košenjak. Sva dejala: "Greva še sedaj na ta vrh, da zaključiva s pomladanskimi pohodi na Koroške vrhove. Obiskala sva Pogorevc in Dukles , Gruberjev vrh, Uršljo goro , Košenjak In sedaj še Šteharski vrh. Drugi del pride na vrsto v drugi polovici leta, Sedaj je čas da obiščeva še druge regije. "
Že kar zidaj sva se peljala 
ord Šaleškim gradem, ki je dremal vrh predora 
Proti Koroški, ceste so bile neverjetno prazne. Ja sobota je bila in ljedje radi malo poležijo.A midva sva bolj jutranja in za naju so jutra Zakon:Skozi sanjave Kotlje 
Termimo čudovitega krožišča na Čečevju v Ravnah na Koroškem
Tik za njim pa sva že krenila po stopnicah navzgor
po Malgajevi poti , čez travnik ,ob katerem robu je vedno bilo polno cvetja. Letos pa so travnik že pokosili. Kar žal mi je bilo. Res je bilo vedno polno pisanega cvetja.
in jo ugledaš na drugi strani. Hitela sva po senci čez travnik in prečila asfaltno cesto ter se povzpela čez drigi malo doljši in tudi bolj strmi gozd.
Tukaj se je od predlani ki sva bila tukaj veliko spremenilo. Veliko novih gozdnih cest, ampak, ker je pot res le0o označena ni panke da bi zašel, če le niso oznake zaraščene , kot so bile prvič leta 2021 ko sva namesto na levo krenila na desno, ampak, ker so Korošci prijazni ljudje so naju kmalu spravili na pravo pot. A midva se nikoli ne jeziva če zaideva, tako spoznava še nove poti, kijih drugače ni. Tukaj na tej skakalnici sva se odžejala , 
ter ugotovila da sva šla po novi poti navzgor kajti tukaj prideš k Zeleni mlaki , taka je bila predlani.
.Letos tega napisa ni bilo več, pa tudi pot je zaraščena, ampak, midva sva ga nazaj grede vseeno obiskala, če enkrat več pot in smer pač malo raziščeš.
od zorečih borovnic od prekrasnega drevja vseh oblik pot mine kar mimogrede. 
Na poti ki je bila posejana z blestečimi kamni in luskami, sva dejala da imava pot posuto z biseri.
Kmalu sva prišla na travnik, takrat sva srečala sonce
Ki se je plazilo po valovitem travniku. Takrat se nama je odprl pogled na Peco. Res sva z užitkom gledala na njene vrhove. Kar videla sva se že na njenem vrhu. Ja bil je načrt, da letos še enkrat poslednjič jo obiščeva in se zares posloviva od nje. Saj se že poslavljava kar nekaj let, tako da sva se delala norce češ da je to po po poslovilni pohod ..a naju njena lepota vedno znova in znova privabi. Sva pa zvedela sedaj da je cesta do parkirišča Jakobe zelo v slabem stanju. In ne vem , če bi najin jekleni konjiček zmogel to pot. gor sva bila od leta 11 kar zapisujeva 12 x.. Velikokrat pa še prej s prijateljico z otroci... Ja lepi spomini a vse enkrat mine spominov pa nama ne more vzeti prav nihče. In vedno znova in znova jih osvežujeva. 
Na robu travnika stoji nad cesto lepa kapelica 
s stopnicami , po katerih sem vedno šla do nje, a letos nisem. Sem njemu rekla varčujem s kolenom ha ha ha--- letos so sicer bile skoraj nevidne ker je tukaj še valovila bujna trava.
Rada imam valujoče trave. ..Potem pogled na prekrasno kaščo
In prava paša za oči tale kmečka hiša. Kar začutiš nekako da je topla polna udobja sreče in da v njej živijo srečni ljudje.
pa polno cvetja v bližini pa studenec b katerem sva se nazaj grede odžejala .Pa seveda vrt , ja pravi "gartlc", ki ti poboža dušo in te napolni s spomini in lepoto podeželja. Ja zato jaz vedno pravim, da so najine poti tudi cilji. Kajti že na cilj prideva s tako bogatimi vtisi da je vrh še samo dodana vrednost pohoda.
Vrtnice, tu je vedno polno cvetja pač času primerne vrste
Sva se šalila da imava z biseri posuto pot.
Ob vrtičku pa studenec z lončkom, da se lahko odžejaš. Pa kozolček
Tu sva se ustavila se poslikala, da še dodatno ohraniva spomin na ta lep košček Koroške pokrajine.
Že sva odhitela naprej nekaj metrov po asfaltu potem pa zavila spet v kontrastni gozd poln debelih ravnih borov pod njimi pa podrastje iz borovnic, ki pa je tu bilo še vse zeleno
obožujem bore posebno tako lepe s tako čudovito skorjo.Debeli visoki in ravni joj kaka lepota
Tu se pot postavi pokonci ,čeprav ni videti. Posebno je bila pot nazaj zanimiva , hoja po storžkih, kot bi hodil po frnikolah.
Pot res dobo označena pa zanimiva. Moj ni ravno male rasti pa ga je kje praprot krepko presegla.
Prispela sva do kmetije Šteharnik po kateri nosi ime tudi vrh...
Ali pa je obratno????
Kakor koli zelo lepo je tukaj , od cvetočih parobkov dežena , pa bezga z tako nagnetenimi velikimi cvetovi kot bi jih kdo umetno sestavil.
Ko sva prvič bila tukaj sva si vse podrobno ogledala , malo naprej je oddajnik od Radia Ognjišče .
. A tokrat sva pohitela naprej , kajti pričelo je pripekati., pot je včasih šla tukaj ob gozdu po travniku navzgor , sedaj pa gre po gozdu. Nama je to kar dobro delo svežina in senca.. prvo sva se ustavila na klopci,
kjer sva se vedno .ustavila se slikala. A je že tako 'boga da je naju komaj zdržala. Tudi tokrat sva se ha ha na počivališče pod smrekami na robi njive .Prekrasen razgled je od tukaj, a žal , kot že rečeno vidljivost je bila slaba. A videl se je lepo Grubarjev 
vrh, na katerem sva letos in lan praznovala prvi maj.
Počivališče lepo urejeno in zapis na njem
Tako še 20 minut sva dejala , to je za naju mala malca. Ja vedno praviva da dokler se lahko še šaliva na najin račun ni panike za starostno zagrenjenost,, ki človeka včasih obide ob raznih ovirah ,ki jih nama EMŠO meče na pot. Tako jih laže prestopiva ali pa enostavno greva naokoli ha ha ha...
Tu se pot spet dvigne, a ker imava čas vsega sveta, hm saj praviva tako, čeprav veva da je samo Kronos bog časa trenutno zelo milostljiv z nama, a vseeno imava vtis, da se nam nama vse prehitro izteka. Kakor koli napotila
sva po kontrastni poti ki se vedno bolj dviga zadnji del poti. Tu je bilo kar živahno. Pohodnik s psičkom 
je naju prehitel, naokoli sta se že vračala dva pohodnika , pa mladi pohodnici s
sta se že tudi vračali. Pa še en tekač je kot blisk švignil mimo naju.
A midva sva s stoičnim mirom kot vedno nadaljevala pot Prav uživala sva v hladu .
in motivih gozda
.in nato sva ugledala najin cilj 
Šteharnikov vrh 1018m.
trenutno ni bilo nikogar tukaj , a so prišli še trije, ki so se samo za kratek čas ustavili in takoj odhiteli nazaj
se vpisala v aplikacijo Planinc in in si privoščila krepko malico.
Kajti najin moto je pač "Da prazen žakelj ne stoji pokonci. Pa tudi tako je svež gorski zrak pa strmina in seveda hoja pa no naj dodam za konec še EMŠO ,da se lepše sliši ,hi hi so naredili svoje. Okrepčala sva se se odžejala nato sem si visoki travi privoščila na trdi podlagi počitek,
kajti hrbtenica se je pričela rahlo oglašati in zahtevati vsaj kratek počitek in taka trda masaža včasih naredi čudež. Dodana vrednost pa je še občutek da se te je narava dotaknila z vso močjo kot topla odeja ki umirja bolečino, dodaja novo energijo skratka te regenerira.
Poslikala sva se . Kajti tudi tukaj je bil Poslovilni pohod. Trretjič sva sedaj tukaj in kar nekaj vrhov še čaka na naju..Tudi Koroških ki jih še nisva obiskala.
PA NAJ BO SREČNO LETO 2025-KOLIKOR GA JE PAČ ŠE OSTALO
Nekaj motivov z vrha preden sva se podala nazaj po isti poti
malo niže nabrala oziroma se posladkala z borovnicami, se odžejala pri kmetiji 
, ter v gozdu niže namesto naravnost po gozdni poti zavila mimo kapelice
ter se nato prebila skozi grmovje spet na gozdno cesto, kajti pot od mlake navzol je popolnoma zaraščena
Postajalo je vedno topleje in tako sva si na travniku v senci dreves ob balah sena privoščila počitek nazdravila
uspešnemu pohodu, ter potem pohitela navzdol
se še niže zazrlav kažipot, ki sva ga prvić zgrešila s pripombo tokrat, da ga bi tudi sedaj kmalu pokrila narava.
Ni komentarjev:
Objavite komentar