Spomini starega gojzarja - Bohor

PO BOHORJU ..

Ta mesec sva pričela, kakopak  s pohodi   kot sva  mesec maj  zaključila z obiskom Gore Oljke, sva dejala , da je za obisk  Bohorja ravno pravi čas ki pa je bil že ves mesec maj načrtovan ,a je vedno kaj drugega prišlo vmes.., zelo vesela sva bila, da se je končno vsaj začasno vreme toliko ustalilo, da si lahko načrtuješ pohod , vsaj za en dan naprej.

Tabla in klopca na kateri sva se nazaj grede odpočila-

Res sva bila vesela da se je deževje končalo, če  se lahko  tako  izrazim, kajti v naši dolini smo imeli kar precej ploh, neviht..

Zjutraj okoli pete ure sva se odpravila od doma  v pričakovanju sonca in modrine neba, sonce sva dočakala v Savinjski dolini.

Lepota jutra me vedno znova in znova očara 

 naprej sva se vozila skozi skrivnostne meglice.. prometa niti ni bilo veliko sva okoli 6ure že prispela do izhodišča.. Sicer je bil še prejšnji večer načrt ,da greva gor tokrat iz kraja Lesično, a nekaj je teorija drugo pa praksa ha ha. 

Meni osebno je ta pot zelo všeč, posebno tisti del do žage. Pa tista velika bukev na vrhu, ko prispeš na preval .-Od tu  gor se pa vleče po cesti, ampak potem sva realno razmislila,, da če hočeva iti na vse cilje, kot so V. Javornik .V. Koprivnik, Petrovo Skalo, Okno in seveda še kočo, je moj dejal, da je bolje , da se peljeva do križa, do odcepa in tam parkirava, ter potem obhodiva vse.

Kajti zadnje čase moja hrbtenica povsem zataji--  in ja prvo je seveda to važno , da se na poti počutiš optimalno dobro.  Res sem se!-

No morda pa drugo leto..

Ta hlod je dolga leta bil ob steni žage. Vedno sem se slikala ob njem.. Tudi tokrat. Le da je pred leti bil še cel, sedaj pa se ga je dotaknil že zob časa.  Jap tako kot nas. 

Tako sva se napotila proti vrhu Javornika, po čudoviti poti ki je nama res znana. Kajti na njegovem vrhu sva bila že osemkrat od leta 2015odkar bolj redno zapisujeva najine pohode. Večinoma spomladi enkrat pa jeseni.

Kot že rečeno pot za spomine. Včasih je bilo ob poti polno cvetočega čemaža. Sedaj je sicer še cvetel, a vseeno je prevladovalo drugo cvetje.
On je bil že pred mano jaz pa se samo slikala in vpijala vase to lepoto  Cvet pri cvetu, kot preproga .

Cvetju ki mu sicer ne vem imena, bi morala malo "pogooglati"morda kasneje sedaj ni časa .. Ampak je bil ob tej lepoti in ptičjemu petju  vsak korak čisti užitek--Kar kmalu sva prispela  do zadnjega dela poti Kjer sva se vpisala v aplikacijo Planinc, Si čestitala. ja lepo je ko prispeš na tisočak, čeprav ni ne vem kako težak dostop, a vseeno v  teh letih sva ponosna na vsak vrh, ki ga osvojiva. Kajti to je nama vzpodbuda  za naprej in ponosna sva sama nase  , kajti to naju osrečuje in nama vzdržuje kondicijo in izboljšuje zdravje. Seveda kolikor pač imava sama vpliva na to!

Po kratkem postanku pri kažipotu

sva se, kot je zadnje čase že klasika napotila po stezici po travniku, mimo preže-sicer še ni bilo metuljev, sva bila le prezgodnja proti Razgledni točki, 

kjer je naju presenetil stolp z napisom Šnopsomat. Lepo izdelan in ja vsebina je kar pestra. Ja krasna ponudba ..Vse tako kot je treba in se šika .Ta vse je poskrbljeno.. 
Je pa bilo tukaj kar nekaj lučnika in prekrasen razgled pa sva se ovekovečila da še za poznejše čase  lahko  zamrzneva te čudovite trenutke na tem vrhu.

Kar kmalu sva se odpravila, kajti pričelo je strupeno pihati.-

Naredila sem nekaj fotografij potem pa se napotila nazaj proti izhodišču,

kjer sva zagrizla v strmino na nasprotni vrh Veliki Koprivnik.

Tukaj sva krenila navzgor in neverjetno hitro sva prišla do polovice poti

Pogled nazaj je naju vzpodbudil še za pogled naprej 

On se je ustavil in dejal, glej tukaj je letos vse zeleno, še nikoli ni bila ta pot tako zelena.

Tik pod vrhom

Ob tem napisu se vedno zabavava Kajti midva vedno prideva iz Javornika v obratni smeri....

Tukaj sva poiskala skrito klopco med visoko travo in si privoščila zajtrk.

 Se okrepčala in nato nadaljevala pot navzdol  proti najinemu tretjemu cilju Petrovi skali.

Lepo osvetljena pot navzdol in po visoki travi sva razpravljala ali se tukaj zadržujejo klopi. Kajti  veliko kdo nama reče, če se ne bojiva klopov. No zaenkrat ne, se doma potem temeljito pregledava.

Kar kmalu sva prišla navzdol in se ozrla na drevo, kjer je kažipot na vrh,od koder sva prišla navzdol.

Ob robu gozda na travniku je bilo res veliko cvetja. Le lilij tokrat n bilo. Še vsako leto sva jih tu našla

a letos le nekaj grmov belega cvetja z lepimi cvetkami.

A midva sva že hitela naprej proti tretjemu cilju Petrovi skali.

A na poti sva našla  , kot vsako leto veliko modrih cvetov .Mislim da so neke vrste lilije

Kepo drevo, kot stražar 

Res sva bila razposajeno razpoložena, kako da ne, ko pa je bil dan tako čudovit. Brezvetrje,  sonce, cvetje, pa ptičje petje, ti je nama bila skozi spremljava do izhodišča.

Uživala sva v razgledu, čeprav vidljivost 

Pogled na  dolino ...Ja lepi so ti kraji..Vidljivost hm , a saj sva vse to že občudovala...

Potem pa sva se odpravila do kažipota na drevesu in se spustila navzdol

Tu pa previdno navzdol

Drevo, kot hlače 

Čudovite prve lilije letos-

Lilij nekaj po strmini so nama lepšali pot.

Je kar navzdol a sva bila vesela sa sva spet tukaj 

ko sva prvič bila tukaj sva zlezla skozi okno na spodnjo stran, a tokrat sva se odrekla temu. 

Sva se pa  seveda slikala in gledala skozi, sva dejala kot bi bila v Jeruzalemu in bi se dotikala zid objokovanja, oz, zid žalovanja,

ja ker tukaj sva tudi zadnjič .. Je tako da se vsemu izteče čas. Ampak na Bogor na druge cilje še bova prišla..

Nato sva se vrnila navzgor del poti  in namesto, da bi se vrnila do vrha sva krenila na desno po pot, ki sva jo odkrila šele lani in se vrnila do koče.

na poti pa spet lilije in čudoviti motivi, ki so nama poleg lepe poti polepšali še dodatno pot.

Od tukaj še par minut in že sva bila pri koči. Kjer je sedaj od lani septembra nov oskrbnik. Zelo prijazen, zelo hiter zelo ustrežljiv, čeprav tudi prejšnja oskrbnica je bila vredna vsake pohvale.  Ja tukaj sva prvič bila leta 1982 , ko sva  šla peš peš  z otrokoma  iz Kumrovca do Zidanega mostu. Še vedno se spomniva tistega oskrbnika takrat, kako je hodil prizadevno okoli nas,  z vprašanji kaj nam še lahko postreže... ko smo zgodaj zjutraj prišli z Vetrnika . Ja klub oddaljenosti časa, se ga še vedno radi spominjamo.

Ja veliko hodiva naokoli in ja lepo je ko prideš na planinsko postojanko in te sprejme oskrbnik ali oskrbnica z nasmehom oziroma  s pozornostjo. Tako se vedno znova tudi vračamo. Drugod, pač enostavno gremo mimo.

Ko sva prišla iz gozda se je nad nama pokazala modrina in travnik poln cvetja

 
Bogata ponudba 

Veliki ležalnik komaj sem se spravila oz njega ha ha ha 

tabla ki je doživela kar nekaj dogodkov 

Pa seveda čudovite lilije zako zanimive barve , so nekaj posebnega

Zelo lepa originalna klopca LJUBEZNI  

Lepi motivi pti koči.

Nazdravila sva, kajti bila sva že pošten žejna. Bilo je vroče pa tudi hoja naju je užejala.  Nato sva s epkrepčalain kar dolgo sva ostala tukaj. Potem sva se  odpravila proti izhodišču 

Čudoviti rumeni grmički ob poti

Bo treba pohiteti sonce močno pripeka , Še pogled mimo grede na lepe modre cvetove..

Kjer sva se še za slovo usedla na klopco, ja sva jo morala krstiti. Te klopce pridejo še kako prav, kjerkoli so že--

Odpeljala sva se v dolino in se zapeljala v Planino ,

Kjer sva se sprehodila skozi izumrlo mesto.

Ustavila sva se tudi v parku pod gradom 

Lepo 

kjer sva parkirala in se nato napotila na Grad

 

Na poti navzgor veliko lepih motivov, prvo  čudoviti divji bezeg

Pogled na Sv Križ nad Planino

Vsako leto sva ga grede obiskala ,a lani sva se že poslovila od njega. Tako sva samo v mislih se povzpela skozi pravljični gozd, ob križevem potu  na vrh pod šumečo lipo od cerkvi. 

Sem se pa zato povzpela po stopnicah navzgor do  cerkve sv Marjete Antiohijske , cerkev je bila kljub nedelji zaprta in se pri drugem izhodu pridružila njemu.  

Še pogled na cerkev 

Panoramski pogled na BOhor

Je pa naju presenetilo, da so gostilne vse zaprte. No še dobrp da imava v hladilni torbi vedno s seboj sok , vodo...

Povsod vse v cvetju.

Prava paša za oči.

Je pa tako lepo urejeno tukaj da je pravi užitek se sprehoditi naokoli.

Prekrasen razgled na Planino in panoramo pod gradom

Sva se postavila še za slovo od zadnjega cilja na današnjem potepanju.

Skozi podhod.

klopi za počitek in razgled 

gtad še obnavljajo IN sostop je zaprt. Na njemu sva bila trikrat, ko sva bila prvič sva še šla  lahko gor 

Nasvidenje sva zaželela in se prepolna prekrasnih vtisov napotila  domov.

p.p.