četrtek, 26. junij 2025

SPOMINI STAREGA GOJZARJA -ČRETA

 ČRETA ..

Praznični dan Dan državnosti. 

Se že šika   da greš v naravo. In kam je boljše iti , kot seveda  v naravo. Čreta je bila izbrana enoglasno. Že kar  zgodaj  sva se  odpravila od doma. Prvo sva se peljala skozi prebujajočo se Savinjsko dolino 
Sonce seje ravno prebijalo nad obzorjem in ujela sem ga v vzvratnem ogledalu
Mimo  Nazarij 
ter pogled na cerkvico na vzpetini, nad njo pa stolp oddajnik na Farbanci.

Skozi vas Potok in ozko sotesko  navzgor med bleščeče žarke
kmalu sva prispela do Farbance

A sva hitela naprej ter  se ustavila ob razpotju in se napotila roti Razgledišču na Križu..

Letos je bila lepa suha pot , lani je bila vsa blatna. Sva dejala za nekaj pa je ta suša dobro.
Za Tolsti vrh se nisva odločila, sva seže lani poslovila. Na njem sva bila trikrat.
Pozajtrkovala sva  na zanimivi klopci
ter se nato vrnila do odcepa.

takrat sta prišla dva mlada pohodnika, ki sta se spravila na klopco na robu. Midva sva že prej bila tam ko sva poslikala panoramo pod nama.Lepa je Savinjska dolina.Že pesmi pojo...
tudi tukaj je bilo kar nekaj kukavic.

Čez nekaj časa sva se odpravila mimo cerkve sv Katarine in se namesto h koči, kot prejšnja leta odpravila prvo h cerkvi sv. Matere Božje na Čreti. Med potjo sva videla da so že obnovili kapelico sredi  je bila lani pe v delu.  pri cerkvi sem se  vpisala v aplikacijo Planinc 

in že sva hitela navzdol ,Skozi visoko travo ki je valovila v rahlem vetričku 


ob  pašniku ter se ustavila za hip ob 
čudovitih vrtnicah ob poti , ki so še dodatno polepšale praznični dan
Tudi na koči so cvetele. Res lep pogled
 Na koči 
so se že pripravljali na sprejem kolesarjev in pohodnikov iz Vranskega. Hitro sva se odžejala                                                                                                        in poslikala   navzgor,
postajalo je pošteno vroče, Ko  sva stopila v gozd, je naju objel hlad gozda.  Kot bi prispela na drug planet-- Na ob gozda sva se usedla v senci  in uživala v hladu in tišini. A so kmalu pričeli mimo naju voziti  kolesarji zato sva se odločila da se odpeljeva  po drugi strani   navzdol proti Kokarjam. Ob pol enajstih sva bila že doma. Kljub kratkemu izletu sva  osvežila spomine na prejšnje pohode in se doma potem posvetila praznovanju. Ja lep dan sva preživela. Nekaj v naravi, nekaj doma.
p.p.

Ni komentarjev:

Objavite komentar