SPOMINI STAREGA GOJZARJA-HOM V SAVINJSKU DOLINI.

 Sobotni dan sva sicer imela v načrtu pohod na Gozdnik. Ampak ,ker sva pač realista in optimista sva dejala, da v tej vročini ni najbolj pametno riniti v tako strmino. Sva enoglasno dejala , Gozdnik bo že počakal . Bolje malo pozneje in v hladnejšem obdobju. Sicer sva se že lani poslovila od njega. Ampak je njemu bilo tako všeč ta pohod in vrh, da je dejal .Pa greva še enkrat ga pogledat , če je še vedno tako strm in lep obenem. . Pa tudi kak dan si je treba vzeti  zase se regenerirati , malo  pregledati  fotografije, narediti, kak zapis. Pa  seveda domači opravki tudi morajo biti opravljeni. Žal še nimava nočnih škratov  ki bi vse naredili namesto naju. Čas tako hiti in ja  teh dveh tednih sva naredila kar nekaj pohodov. Res sva hvaležna , da se je kondicija spet povrnila. res dolgo je trajalo, ampak, kako se pozna če prideš enkrat v tisti jesenski čas , se pač telo počasneje spravi spet v formo. Ampak seveda se, je pa treba kar nekaj  močne volje in veliko je v glavi.  Je pač tako duh je močan, a  meso ups ,kosti   so slabe. Potem pač samo zamahneš z roko si nadeneš kolenčnike , oporo za hrbtenico in  se široko nasmejiš rekoč, saj sem kot vojak iz prve svetovne vojne. Imam na sebi pol opreme ki jo pač moraš imet,  da lahko potem na poti uživaš v lepoti narave. Vse skrbi se razblinijo takrat si pač priznaš,,  bravo jaz kako dober občutek in zavest da  se   naenkrat počutiš veliko veliko mlajši. srečnejši in bolj sproščen joj kako neprecenljiv občutek. Počutiš se kot roža, ki se napije jutranje rose  a potem zacveti  v vsej svoji svežini. Torej  Hom!

Sva se kar kmalu zedinila, da jo mahneva tu gor kjer se imava vedno lepo , je pot lepa in kraji ob poti  na Hom nad   prekrasnim krajem Matke. Zelo nama je všeč ta kraj vsak leto je res polno cvetja ,

Kamor se obrneš ti popestri pogled lepo barvito cvetje.

lip zelenja. Vseh vrst od sivke  ho

hortenzij in še in še A letos se je tudi tukaj poznala suša. Ni bilo toliko cvetočih gred kot prejšnja leta- spodnja slika je od leta 2021

A vseeno je še vedno prekrasen sprehod skozi naselje. 

Prekrasen razgled 

Pogled na koze ,ki bi bil brez njih ta del manj pester in prikupen. 

Pa ta čudovita hišica ki me vedno razveseli. Zelo je lepa. 

V  čudovitem jutru sva  sicer malo pozno parkirala  na začetku vasi nedaleč od  drevesa lipe, ups  lipana s široko krošnjo,  , prijazni sosed , ali morda celo lastnik nama pred leti je lepo razložil, kako in kaj ,torej  moškega spola pod njim pa lepa klopca, na kateri se ob povratku vedno odpočijeva. Pred leti je bil tukaj lepa lokomotiva,

sedaj pa je ni več , a že sva hitela skozi hladen gozd po poti ki se tu on tam položi in spet dvigne. Kar kmalu sva prispela do klopce skozi gosto podrastje

kjer sva se malo odpočila

in do druge klopce ki te prosi, da jo po uporabi dvigneš.

Veliko ljudi je naju že srečevalo. Hitela sva mimo 300 letne bukve na tromeji.in ob kapelici uživala v ptičjem petju in hladu

In naprej ter kmalu nato zagledala strmino, po kateri vedno prispeva na Hom 

ki sva jo potem tudi premagala.. Vsi skoraj vsi gredo naokoli midva pa, hm, 

dokler še lahko  se zaženeva v breg. Obsedela sva na klopci ljubezni

se preoblekla in nato si privoščila zasluženo hladno pijačo. Res sva jo že bila potrebna..

Lepe vrtnice ..

 Potem se kratek obhod okoli cerkve in motivov ob njej. Tam je naju ujel v objektiv Anglež,

ki se je ponudil da naju poslika. Malo niže pa sva še midva obstala ob prekrasnem razgledu na panoramo pod in pred nama. Na Bukovco kjer sva letos seveda že bila 

Na Gozdnik, ki je naju vabil, pa na Zabukovico pod njim. Pa seveda Savinjsko prekrasno dolino. A že sva hitela nazaj postajalo je vedno topleje

in mimo visokih zrelih trav

sva se spet pogreznila v hladen gozd.

Tu in tam sva uživala v prelepih motivih

 se potem oddahnila in nazdravila pod lipanom, na klopci na uspešen vsakoletni obisk teh lepih krajev. 

.. P. P.