Torej, kot že v prejšnjem zapisu sva nedeljski dan nameravala iti na pohod, ampak, kot je rado če dolgo kaj planiraš se navadno vse obrne drugače. Ja imava že nekaj časa načrt iti na Koroško -Ampak se je vse drugače obrnilo tako sva se tik pred zdajci namesto na zahod krenila na severovzhod Sovenije.
Mimo ponosnih konj v TepanjuSkozi krasno svetočo Slovensko bistrico
Kot vedno me očara nepregledna ravnina.Drugače sem bolj ljubitelj hribovitega sveta, ampak tako za spremembo,za dušo je lepo se prepustiti valujočim žitnim poljem
Ampak tokrat ne mislim pisati o lepoti severovzhodne Slovenije, ki me vedno znova in znova prevzame. ampak o predalčkanju , mejah
.jpg)



Ni komentarjev:
Objavite komentar