SPOMINI STAREGA GOJZARJA. -Uršlja gora- PRAZNOVANJE ROJSTNEGA DNE

Ker sva kar tri dne zaporedoma bila od doma in kar aktivna , sva dejala bova v ponedeljek uredila vse, kar je treba  se malo regenerirala, jap tudi to je treba .. Da se bova   v torek napotila nekam v naravo kot sedaj že par let doslej, če pride njegov rojstni dan na delovni dan .Tokrat že  na njego 84 r,d.  Ja je že tako, če pride roj. dan čez teden ga navadno praznujemo v več etapah. Ja je

 tako, da je  vsak vpet v svoj delokrog . Življenje pač niso samo rojstni dnevi in prazniki , ampak tudi delovni dnevi. Tako praznujeva  obvezno prvo  samo midva. Potem z ožjo družino in še navadno malo z širšo  žlahto ...

Pa sem kar njemu prepustila pdločitev naj ozbere  cilj, kam  si želi iti..Pa je dejal, kaj ko bi šla na Uršljo goro , čez Sleme Kotnikov  vrh in navzdol , sedaj je plaz menda že spet odpravljen , mimo Križana in startava od rampe. 

Seveda sem bila takoj zato.. Veselila sem se pohoda ,kajti to bi bil nenačrtovan obisk Uršlje gore. Ker je navadno  kar slaba cesta od privezane mize .oz od Šisernikovega travnika navzgor  do rampe, letos ni bila ker je bila prireditev "Laško Gremo v gore"  je cesta bola ob zadnjem obisku neverjetno gladka.... Sva letos imela načrt , da bova šla  še enkrat gor 21 oktobra, kot greva že kar nekaj desetletij na ta dan. Ko je zadnje žegnanje, takrat se zberejo znanci prijatelji in ja lepo je. Le temna stran tega je , da nas je vedno manj ,.Nekateri so odšli tja za mavrico, nekateri so omagali in jih ne nesejo več noge . Samo želja pa je premalo. Zato s takim veseljem še greva takrat in ta srečanja so tako neprecenljiva, kajti vsak se zave  da se morda vidimo zadnjikrat.

No potem pa ja , kot je že klasika , ko načrtuješ, pride rado nekaj vmes.  Tokrat je to bilo moje slabo počutje . In ja je dejal bova šla pa kam bliže na Stropnico ali pa ostaneva doma. 

No sem dejala slabše, kot mi je sedaj ne more, biti in sem odločno dejala kar greva., Saj če bova doma poslušala ves dan ropotanje vrtalnih strojev ob namešččanju izolacije na hišo, bo še slabše. Pa ta rumeni polivinil na oknih  skozi katero pronica   moteča svetloba, ki mi že tako draži oči ...Raje greva , ven , saj veš narava dela čudeže. Potem je njega  po videu zvezi poklicala še hčerka da mu je zaželela vse vse lepo in dobro. Ja res je bil vesel tega. No midvae pa se tako slišiva vsak dan. Lepo je imeti tako dobre odnose s svojimi bližnjimi. 

Vem ...spet predolg uvod, ampak,...

.

Torej sva se odpeljala tokrat za spremembo čez Škale , kjer je vse v gradnji ceste, amoak, saj je tudi drugod, ne vem kaj je letos a so krive volitve županov ali kaj... No pri nas se obnavlja tudi dotrajan toplovodni sistem...   Mimo Zavodnj, a nisem nič slikala , pa mimo kapelic tako lepo umeščeni v prostor

Sleme, kjer se navadno  odvija avtomobilski rallyPa naprej mimo cetkvice sc. Vida na Slemenu 

Proti Ciganiji , ja od koder sva tudi že šla peš na Uršljo goro... No gor smo hodili iz Sel, iz Sovenj  Gradca  celo iz Velenja enkrat  Od Ivartčkega jezera, pa Narasvskih itd... Tako da od tod čeprav se vleče je mala malca...

Kjer je sonce ravno osvetlilo del travnika s tisto čarobno svetlobo, zlatega trenutka dneva.

Skozi drevesne oboke krošenj

Proti Kotnikovemu vrhu, od koder sva do letos , pozimi vsako leto hodila peš na Uršljo goro.

Od Kotnikovega vrha navzdol je sedaj  zelo slaba cesta

Od tu naprej pa je sedaj zelo lepo urejano že zelo dolgo se nisva vozila tukaj od takrat, ko je plaz odnesel pol pobočja z vrha navzdol, sedaj pa je vse trdno in res užitek voziti ali hoditi tu skozi.

Že sva bila pri Križanovi kapelici ter v kraljestvu kozoroga.

Ko sva se pripeljala na Šišernikov travnik se je pred nama odkrila Olševa v vsej svoji lepoti, ki je vabila vabila- Hm morda pa se oktobra meseca vidimo, ko na Olševi macesni zažare..Nikoli se ne ve. Ko sva se propeljala na najin cilj in zakorakala po makadamski cesti navzgor, ter startala v hrib pod rampo  sva ob poti ugledala zanimivo rastlino, 

saj ne vem ali je cvet ali kaj.Nikjer je še nikoli nisem videla, samo tu in samo dve sta bili.Bom pa pogooglala da vidim kaj je.

No vsaj cesta je bila za odtenek lepša, kot je od Kotnikovega vrha 

Svetloba ni bila ne vem kako lepa, ampak sva upala da se bo vse poklopilo, kot se šika, da se uredi.

Še pred rampo me je pogled navzgor opogumil , vse bo še dobro jasni se.

Prvi je danes bil on.Ja naj gre prvi, saj je danes njegov dan ... Sem bila vesela zanj. Tudi jaz sem se z vsakim pridobljenim metrom višine bolj počutila. Bilo pa je kar sveže, a sva se pri hoji kar ogrela. .On je jamral, da ga zebe v roke , imel je sicer rokavice brez prstov , ki jih nosi poleti da ga sonce ne opeče po rokah ..No nekaj bolje kot nič je dejal saj bo vedno bolj toplo. Res je bilo.

Od rampe do ovinka in klopi, kjer vedno se odpočijeva oziroma pomalicava, sva relativno hitro prišla. Ne časovno, ampak po občutku, ko si kar naenkrat tam, ko še malo prej misliš, joj je daleč do ovinka. 

 Tu pa se je že pričelo jasniti in tudi topleje je postalo. Tako , kot sva predvidevala
Od ovinka sva šla po peš poti navzgor  namestoo koli po cesti, potem se vračava tam.Pa kot je že klasika sva tudi tokrat podprla poraščeno skalo z mahom in se zabavala ob tem. Včasih je treba se tudi pošaliti, pa če se še tako neumni zdi , na svoj račun , se počutiš potem kar bolje.

Ko sva prispela po strmini na položnejšo pot se je med krošnjami  smrek prikazala Mislinjska dolina ter v kontrasntno svetlobo obdan Slovenj gradec

Jesen barva zrele trave

Pogled  v Šaleško dolino  .Pot je tu skalnata 

Motivi, ki zaustavijo korak-

Tukaj je spet pričelo pihati da sva se spet oblekla  oblekla in si zapela vetrovke.

Morda pa le bo prevladala modrina neba.

Navihani škrat je naju opazoval iz visoke trave

Ja pa sva uspela joj kako sva bila ovba vesela sproščena, še posebno jaz, ki se mi je stanje izboljšalo. Ni me bolela več glava, niti oči  ,niti slabo mi ni bilo več, počutila sem se lahka kot peresce. Oba sva postala sproščena.
 Z razgledne točke se je odkrila sedaj malo bolj jasno Šaleška dolina

Tu se vedno ustaviva

Srček ob srčku sem se šalila jaz..Ko se je naslonil na skalo s srcem...

Pomahala z razgledne točke prijateljem na tej in oni strani naše gore. Na Mežoško dolino Mislinjsko dolino  Dravsko dolino, Šalesko dolino, ja Uršlja  je zelo razgledna  gora. Jo kot ogromen zvon videti od daleč z njenega vrha pa se vidi daleč v Avstrijo in Julijce seveda mora biti vidljivost odlična, kar tokrat seveda ni bila. A to nama ni pokvarilo počutja važno je bilo samo , da sva uspela se povzpeti letos četrič na vrh. Seveda to ni nič proti nekdaj ko sva samo v enem mesecu bila po 5x na vrhu , ampak ti časi so minili uživala sva takrat, kot sedaj. Naj še samo kako leto traja...Se prilagajamo!

Malo pred pol dvanajsto sva prišla do cerkve sv Uršule. Nato pa sva prvo šla na vrh 

Mimo Avrelija, Jaroslava , Lovrenca Radoslava, Štefana in Uroša , ki so na plotu sedeli in bili vsi šegavo veseli. Midva pa sva hitela na vrh gore . Sumljivo temno je postalo tam na zahodu...

,Dom na Uršlji gori v srcu, takem , al takem...

Proti vrhu hm od zahoda se temni, a bo že..

 Še pomnim ko je ta smreka vsa košata do tal bila, sedaj obita z raznimi kvazi kažipoti  se posušila ... Škoda. 

Ko sva  se vzpenjala proti vrhu sva šrečkala temen pas sence, ki pajo  je potem sonce  pregnalo.

Košuta

KSA

Ja svetloba pa tako slaba , da te kap. Ampak morda se bo izboljšalo da bo vsaj kaka slika v redu izpadlla

Njegov dotik križa ki je vsakič bolj dragocen

NA ZDRAVJE LJUBI MOJ 🥂🥂

Še na mnoga zdrava srečna, ljubezni polna in razumevanja  leta polna veselja in sreče. Da bi ostal še naprej vedno tako dobre volje in bil  dober spopotnik skozi pozlačeno jesen življenja 

Ja vsako leto praznujeva na kakem vrhu od Pohorja, Stropnice,  do  Križa nad Belimi vodami, in seveda prej na Primorskem pa julijci in Ksa. Let je kar veliko se nabralo, a najlepše je če njihovo število je bolj za uradne zadeve, kot pa da bi leta štel, to so samo ptevilke. Važno je počutje zdravje predvsem pa to da moraš biti optimist. IN nikoli ne smeš stvari gledati od temne strani, ampak vedno proti svetlobi boljšemu jutri. No vsaj jaz mislim tako, čeprav tudi to v življenju ni vedno lahko. 

Tudi nebo se je razjasnilo in nama poslalo veliko sončnih žarkov 

Poslikala sva se si potihem zaželela da bi še kako leto uspela hoditi po hribih planjavah in dolinah. Da bi zdravje vsaj toliko služilo kot sedaj, čeprav pride kdaj do kratkega stika neravnovesja , a to je samo zato da je potem še lepše ko ozdravuimo. 

Če citiram , 

OKrevanje je najlepši del bolezni, samo zato se splača zboletii!

Kar nekaj časa sva si vzela za ta trenutek na vrhu. Potem pa sva se spustila niže do križa, kjer sva se samo za trenutek ustavila, je tako strupeno pričelo pihati, da sva kar odšla nazaj proti koči.Takrat so se nama pridružili  se nama pridružili prijazni  pohodniki s Savinjske doline. Beseda je dala besedo sva dejala, da praznujeva njegov rrojstni dan, pa je gospod dejal .da ga je on praznoval rojstni dan , tudi dan ali dva prej.  Ja kar dve device na kupu ...To ni kar tako! Seveda smo čestitali eden  drugemu Skupaj smo odšli do koče .... Midva sva se kot sedaj mislim, da letos četrtič spravila na najin prostor v kotu, kjer sva se okrepčala z zelo okusno hrano in seveda tudi tu nazdravila. 
Zaželeti zddravje ni nikoli preveč, prav za prav vseh dobrih pozitivnih želja ob sreče , kajti dan danes prevladuje samo nestrpnost in privoščljivost na tem svetu.

Potem pa sva vsa zadovoljna res tako na izzi se odpravila naokoli po cesti. Vmes je najuoziroma njega poklicala najmlajša vnukinja s partnerjem  in mu zaželela vse vse dobro,  Ja take drobne stvari še polepšajo dan.  Še zadnji pogled na  vrh in naju je že posesal vase smrekov gozd.

 Klopca ki jo seveda vedno za trenutek ogrejeva ha ha 
Hitela sva naokoli po cesti srečevali so naju pohodniki, pa kolesarji. 

Nato pa sva se počasi vrnila do izhodišča ter se po isti smeri in poti odpeljala nazaj. Domov sva prispela obpl petih. Kjer sva še malo popraznovala nato  pa se predala počitku. 
Danesin najbrž naslednje dneve bo malo počitka najbolj zato da spravim v red svoje oči.

Se oiparavičujem slabemu zapisu  in napakam.

P.P. "Vetrovno dekle"