SPOMINI STAREGA GOJZARJA- MALI IN VELIKI KOŽELJ -KROŽNA POT-

 Hrib  nad Velenjem se deli na Mali Koželj , kjer je razgledna točka in Veliki Koželj .. v vseh teh dobrih  60 letih , sva ga res zelo velikokrat obiskala pravzaprav iz vseh smeri..

A sva že leta 2024 sklenila da se posloviva od njega... A kot  je že navada in klasika, se zarečenega kruha veliko več poje, kot pa zapečenega..

Tako je moj predlagal kaj ko bi še  enkrat obiskala Koželj za slovo, kajti kam za daleč ob tem nestalnem vremenu skoraj se ni dobro podati..

Pa sva se zapeljala Zagrad, ker sva parkirala nad vikendi,  nato pa  napotila , navzgor po tako znani stezi..

Ampak sva bila kar presenečena v dveh letih se je kar precej   spremenilo tudi tu. 

Grmovje  ob poti je v dveh letih kar precej 

zraslo pa tudi nove  stopnice , so bile v najstrmejšem  delu, tako da je bil dostop malo lažji.Vsaj za mene...

Kako zanimiva korenina. Kot velika hobotnica se je raztezala čez širino vse  poti.

Obetal se je lep sončen dopoldan

Kar kmalu sva prispela na vrh strmine in po  čudovitem grebenu proti razgledni točki oziroma malemu Kožlju.

Tukaj je bilo zelo veliko navadne zlate rozge zdravilna rastlina

Kar hitro sva  prispela do prvega cilja..

Kjer pa sta že bila dva obiskovalca, a sta na to odšla naprej. 

Midva pa sva se kot je že klasika slikala se vpisala v aplikacijo Planinc ..

Ter si potem temeljito ogledala panoramo pod nama.. zelo lepo se je videl tudi grad Turn, ter Konovo.

Pa Šmartno s cerkvijo svetega Martina,.. v ozadju pa gradbišče avtoceste za Koroško, ter Škale ,..

Pa čez desni breg mesta Velenje, ter Škale v ozadju pa Graška gora

Pa grad Šalek nato pa sva se vrnila po istni poti do razpotja povzpela na Veliki Koželj 

Doma sva načrtovala , da se bova z velikega Kožlja, vrnila po isti poti  navzdol do sem, nato pa po isti poti šla  nazaj do izhodišča..ampak na vrhu Velikega Kožlja sva se potem ker napotila naprej in po strmini naokoli. .

Pot je rahlo valovita, najlepše je hoditi tu v jeseni ko  Mati Narava pozlati KOŽELJ ,

da žari, kot bi  kot bi bil  ves pozlačen..Ja spomin iz par let nazaj...

Tudi tukaj ne manjka gozdnih škratov, a kmalu ga bo zaraslo grmovje

Kar   nekaj podrtih dreves so krasile lesne gobe..

Veliki Koželj je postal pregleden še veliko bolj kot ga imam v spomino od predlani.. tako sva lahko videla  našo hišo, kar je prej bilo nemogoče..To je približno pred 10.leti

Tako je zgledal vrh Velikega Kožlja pred leti. Sedaj pa je vse zaraslo in  zapuščeno- Škoda-

To pa še kasneje...sedaj pa je še samo ena klop 

Tudi tukaj sva si vzela čas se vpisala v planinca h ter se kar nekaj časa predala sončnim žarkom..

Nazdravila sva ! Se že šika,  kajti tokrat je bil res poslovilni  pohod, čeprav je nama ta zelo   všeč, Lepo je tu gor, tudi pot je lepo speljana ,ampak na naju še čakajo številni vrhovi, kjer sva bila manjkrat , kot tu gor, pa tudi nekaj novih vrhov še imava v načrtu...Nama pa se čas izteka 

Drugih metuljev ni bilo ,kapusovih belinov se je opajalo na cvetovih zlate rozge nekaj ostalih cvetlic je bilo..

Še trenutek za slovo in že so odhitela navzdol., se mimogrede ozrla na skalnatnate vrhove v ozadju

Tudi nekaj ciklam je bilo ob poti

Ko sva prispela po strminni navzdol, je naju pričakala klopca ,seveda sva ju preizkusila 

...

Nato pa sva se obrnila desno , ter pod prekrasnim pobočjem Velikega Kožlja grede uzrla med krošnjami dreves Velenjski,  grad čisto iz drugega zornega kota..

Nato pa po senčnati z listjem poslani poti 

Kar hitro sva nadaljevala pot tukaj je še vse tako kot sva imela pot v spomini.

A že sva prispela spet do izhodišča ter se zadovoljna izkoristila krasen sončen  dan, ter  naredila nekaj za svoje zdravje..

Pa.p.