Drugi in tretji cilj.Kot že v prejšnjem zapisu rečeno , sva se odpeljala navzdol proti naslednjemu cilju cerkvi sv. Lenarta na Platu.
Tu vedno uživam, čeprav moraš prestopiti kar nekaj žic električnega pastirja, no nekatere tudi lahko odkleneš, midva vzameva to s svetle strani, češ, malo drugačne telovadbe nikoli ne škodi.
proti mogočni lipi
Torej.
kjer sva čez nekaj časa zavila na desno,kjer so robovi gozdne ceste okrašeni s prekrasnim mahom
ugledala čudovito cerkvico svetega Lenarta zame eno najlepših cerkva..Tako miniaturna a kljub temu stoji tam sredi jase sredi gozda,kot dragulj.
Skozi zastrta in zamrežena vrata mi je celo uspelo ujeti oltar v notranjosti..
Na spodnji zunanji strani je velika freska, a bo počasi povsem izginila ,če je ne bodo obnovili..
Navadno greva na najino klopco za cerkvijo.. Tudi tokrat sva.
Tudi s te strani je mogočna
Najbrž je bil praznik svetega Lenarta, kajti pred hodom stojijo ovenele breze.
Malo okrepčila tudi tu ni škodilo po obilnem in krepkem zajtrku, se prehranjujeva tokom dneva., bolj v stilu Tadeja Pogačarja, s hranili manj je več..
Nazdraviva vedno, pa ni važno ali s pivom vodo sokom ali čajem, kot tokrat.. važno je da so dobre želje pa da je pijača mokra..
Nato pa je moj predlagal, kaj ko bi za spremembo šla po drugi strani strmi poti navzdol,seveda če te kolena ne bolijo. In me niso, včeraj sem se počutila , kot bi jih imela vsaj 3 desetletja manj na grbi..Pa greva in sva šla :::Pa je on videl globoko pod nama gobo, ki naj bi bila , no je predvideval ,da je marela pa ni bila. Sva pa skoraj pohodila nekaj jurčkov
pa tudi lisičk, ni kaj,če ne iščeš, potem sigurno najdeš ,no pri nama je že tako..
Tretji ciljAndreje vrh 897m
Kjer pa še letos nisva bila.
Mimo kmetij
ter obarvanimi krošnjami hrušk. Ja jesensko rdeče barve prevladujejo povsod.
Parkirala sva ob cesti v senci in se napotila mimo kapelice navzgor , kjer je moj še pozvonil za zdravje 
Pot na Andrejev vrh ni dolga
je pa kar strma od začetka.
No navzdol se mi je zdelo, da je zelo strma. 
Prispela na vrh, se vpisala, se poslikala..
Tu se ni veliko spremenilo, le da je vrh malo bolj prepišen.
A zgleda sedaj da se bo sesedla.Ali je bil na Koroškem potres, ali pa se je kdo zaletel v njo.
Škoda.
ter kmalu pred sabo , kot male pahljače je vse delovalo.
ugledala čudovito cerkvico svetega Lenarta zame eno najlepših cerkva..Tako miniaturna a kljub temu stoji tam sredi jase sredi gozda,kot dragulj.
Malo okrepčila tudi tu ni škodilo po obilnem in krepkem zajtrku, se prehranjujeva tokom dneva., bolj v stilu Tadeja Pogačarja, s hranili manj je več..
pa tudi lisičk, ni kaj,če ne iščeš, potem sigurno najdeš ,no pri nama je že tako..
Od izhodišča sva se odpeljala naprej ,kjer sva tu in tam med krošnjami dreves ugledala vrhove gora
A tokrat nisem slikala, kajti sem po dolgem času bila brez fotoaparata.Se zgodi, pa še tri aparate imam, ja EMŠO..Zato tudi fotografije niso tako kakovostne. Ampak kljub vsemu lahko to pot, letos dodam k eni lepših tur, kot je na primer bila pot od Rogle do Lovrenških jezer in nazaj , ter Kašna planina, Pa krožna pot od Vojnika , do Svetega Tomaža in Uršlja zadnji obisk. Seveda so vse poti lepe , jih je veliko , ampak nekatere se te pač dotaknejo globje, kot druge. Za naju pač niso poti samo hoja in kilometri ter višinci, ampak, da se res vse poklopi, da se počutiš dobro,da je vreme, kot bi bilo samo za tebe ustvarjeno, da ti ostane doživetje še dolga leta potem v tebi , to pa niti ni vedno prisotno.
A tokrat nisem slikala, kajti sem po dolgem času bila brez fotoaparata.Se zgodi, pa še tri aparate imam, ja EMŠO..Zato tudi fotografije niso tako kakovostne. Ampak kljub vsemu lahko to pot, letos dodam k eni lepših tur, kot je na primer bila pot od Rogle do Lovrenških jezer in nazaj , ter Kašna planina, Pa krožna pot od Vojnika , do Svetega Tomaža in Uršlja zadnji obisk. Seveda so vse poti lepe , jih je veliko , ampak nekatere se te pač dotaknejo globje, kot druge. Za naju pač niso poti samo hoja in kilometri ter višinci, ampak, da se res vse poklopi, da se počutiš dobro,da je vreme, kot bi bilo samo za tebe ustvarjeno, da ti ostane doživetje še dolga leta potem v tebi , to pa niti ni vedno prisotno.
Ja vse se je pričelo barvati
Lepo očiščena pot in že sva se odpeljala naprej proti najinemu tretjemu cilju.Itak se ve, Prevaljsko P.D je lahko vzor .
Tudi živina si je proti poldnevu vzela siesto. In to v senci.
Torej;
Kjer pa še letos nisva bila.
in pašnikov
Tudi tokrat mimo kapelice z zvončkom, vedno me ima da bi se ustavila in pozvonila. Ja navada....
ter obarvanimi krošnjami hrušk. Ja jesensko rdeče barve prevladujejo povsod.
Pot na Andrejev vrh ni dolga
je pa kar strma od začetka.
No navzdol se mi je zdelo, da je zelo strma. 
Prispela na vrh, se vpisala, se poslikala..
Tu se ni veliko spremenilo, le da je vrh malo bolj prepišen.
Med visoko praprotjo in zrelo travo..
se odžejala pojedla eno energijsko ploščico , ter pohitela nazaj. V pričakovanji naslednjega vrha, čarobnega Volinjaka, kjer sva bila v vseh letnih časih in s egrela v odprtinah na vrhu. Res je nama všeč ta vrh kjer sva bila tudi največkrat od koroških vrhov.No Peca in Uršlja gora seveda ne štejeta.
se odžejala pojedla eno energijsko ploščico , ter pohitela nazaj. V pričakovanji naslednjega vrha, čarobnega Volinjaka, kjer sva bila v vseh letnih časih in s egrela v odprtinah na vrhu. Res je nama všeč ta vrh kjer sva bila tudi največkrat od koroških vrhov.No Peca in Uršlja gora seveda ne štejeta.Na drugi strani Andrejeva hriba stoji Harmonkova kapela, ki so jo pred kratkim obnovili.
Prelepo !
Imam še fotografije od leta 2013.
Po obnovitvi je bila res razlika
Kakorkoli midva sva se pripeljala do sem.Parkirala pod nogo no lipo.Ter se napotila naprej na najin četrti cilj. Na čarobni Volinjak
A to v naslednjem zapisu.
P.P.
Ni komentarjev:
Objavite komentar