Čeprav se je nama že malo poznala utrujenost, čeprav niti nisva naredila ne vem koliko km. A vseeno sva s takim veseljem in navdušenjem se hitro napotila navzgor na najina zadnja cilja Leški cerkvi Sv. Ana in sv Volbenk
Mogočni cerkvi
Ter Pristov vrh.
Pred leti je bila pot čez travnik sedaj pa gre naokoli po cesti. Kar mi je še bolj všeč, drugače bi bila prikrašana za lepoto bukovega kontrastnega gozda.
Dobrih sto metrov po asfaltu ptem pa zavije ostro
desno navzgor.
Tu prevladuje bukov gozd
Pred drevesom z oznako Pristov vrh- stoji preperel špičast štor, kjer sem izkoristila, ali še imam kaj ravnotežja v sebi, no saj se ve radovednost , ali lahko stojim na eni nogi. No tu gor bolj težko, sem še z obema komaj držala svoje ravnotežje. No toliko mi je uspelo, da me je on slikal potem pa sem skočila dol. Je težko stati na par cm širokem špicu.
, do Leških cerkva, kjer sem poslikala se vpisala, še malo poslikala okolico
Prekrasne lipe.
Leše v vsej svoji privlačnosti. Najlepši je tu pogled v pozni jeseni, ko je vse obarvano.
A že sva prispela v dolino mimo zanimivih hišk iz zloženih drv v Lešah
ter čudovitih portalov v Prevaljah
Ter bleščečih pročelij hiš v Slovenj Gradcu.
(1).jpg)
In umetelno sestavljene jeklene kompozicije v krožišču v Slovenj Gradcu
Ja dan se krajša, a je nama še za slovo v tako lepo preživet dan poslal , sončen pozdrav za še dodatno lepe spomine na ta najin potep po prekrasni Koroški deželi.
Ni komentarjev:
Objavite komentar