Spomini starega gojzerja : Dokončana Koroška turneja-1 del-

 Od Jankovca ,

Cerkve sv.Lenarta na Platu, Anddrejevega vrha,

Volinjaka,

 

Pristov Vrha ,

 ter Leških cerkva .Cerkev sv. Volbenka in sv. Ane.

Končno je nama uspelo dokončati vsakoletno koroško turnejo. drugače sva jo naredila v enem delu, letos pa sva jo naredila v dveh delih. 

Prvič sva jo nameravala prehoditi poleti, ampak takrat sem si  z Brinjeve gore, kjer vedno pričneva pohod, je le največji zalogaj in je dobro, da ga narediš prvo, ko si še svež in poskočen ha ha in potem nadaljuješ z lažjimi. Takrat sem si navzdol z Brinjeve  gore  poškodovala nog. v Prevaljah me je takrat on vprašal; "Greva domov" . Ma kaki greva napprej sem bila zagreta za pot .No tako sva potem kljub  že rahli bolečini  nadaljevala , ter se peljala še do vznožja pobočja ,kjer stoji  cerkev sv. Lenata na Platu, ter se napotila navzgor k cerkvi ..

Ampak ob povratku po strmini  navzdol sem  ugotovila, da so bolečine se še povečale bilo je   prehudo, pa sva se odpeljala domov. Ja dobro je da posluša človek svoje telo, pa se pozdravi, no kolikor toliko ha ha, pa nato še z večjim veseljem nadaljuje svoje poti.

A že takrat sva sklenila ,da bova dokončala to pot v jeseni..

Torej toliko v uvodu,😁 nekaj detajlov s poti pa v naslednjem fotozapisu.:

Iz šaleške doline sva se odpeljala relativno pozno, ampak, ker ni tako daleč, pa lepše je , če je sončno in malo topleje . Nad Paškim Kozjakom so se že pojavili žareče obrobljeni oblaki, Ja lep dan bo!Tokrat sva s eodpeljala čez Graško goro, kot že nekajkrat doslej. Gre hitreje , kajti relacija proti Koroški je kar ovirana.

Pod cerkvijo sv. Vida  v Škalskih Cirkovcah



Po senčniem delu Graške gore sva se kmalu pripeljala na  predel obsijan s soncem. Kakšen užitek.


Ker sem šla slikat me je ujel tudi on. Pihalo je in bilo kar sveže.

Krasen pogled na sosednji hrib Završe, ter cerkev sv. Ruperta, kjer sva letos spomladi obiskala iz Hude Luknje  oba cilja Sv. Vid in sv. Rupert. Sta oba v planinskem seznamu vpisov v Planinca.



Cerkev sv. Magdalene na Graški gori, ali pa morda že spada pod Šmiklavž...Kakor koli pravkar jo je polepšalo  nekaj jutranjih žarkov sonca.

Vodriž, kraj lepih spominov. Raada se vračava sem , no na hrib ,  k ruševinam gradu Vodrž 

Mimo še nedokončane avtoceste  , Tu je del viadukta, ki se je izgubljal v megli v Podgorju

Kužno znamenje v Podgorju


Mimo Starega trga, pri Slovenj Gradcu se je videla samo cerkev, med tem , ko je grad nad njim bil popolnoma zastrt


Tudi v Prežihovih Kotljah je bilo megleno. komaj sem videla solzice na krožišču.


Ko sva se pripeljala na Ravne na Koroškem, je bila taka megla , da  se stolpnic na Čečovju sploh ni videlo -





Tu sva se samo za hišp ustavila , sva dejala , se bova ob vrnitvi , ko bova šla še na Pristov vrh ..



Tale stavba mi je tako všeč. Pokrita je s "šiklni" ali skodlami po slovensko- Pa lepi balkoni ja vedno jo občudujem


Prekrasna kapelica nad kmetijo z zvončkom. Kjer sva prvič, ko sva iskala cerkev sv. Lenarta vprašala za pot .In je nam zelo prijazen gospodar povedal kam in kje je. Ampak sva takrat , seveda zgrešila pot, se peljala naprej do Luž in še naprej bi se, ampak ha ha se nama je zdelo sumljivo, ker je cesta se ričela spuščati navzdol. Sva se obrnila in ja tako odkrila še Jankovec

Tu pa je odcep za Kranjca od tam oa na čudoviti vrh Pogorevc nad Žerjavom, kamor sedaj zahajava že kar nekaj let. Prvo sva ššla iz Žerjava, potem sva zvedela za to pot , ampak vseeno si še enkrat želiva iti iz Žerjava gor .Je seveda bolj strmo , a s tako epimi razgledi in pobočja vsa zardela od vresja.


Valovita zasanjana koroška dežela..Ja ne poje zastonj  Folk Rolla ;Ta dežela v meni počiva..

A midva sva že prispela na izhodišče za   svoj prvi cilj. Luže , kjer sva parkirala ob robu ceste zunaj travnika, kajti govedo se še pase na sočnotravi. No kolikor jo je pač še v tem poznem sušnem času.

Sonce! A neverjetno hladno, vsaj mene je zeblo ha ha.

A sva se kar hitro ugrela po prvi strmini v prekrasen smrekv gozd..Pogled navzgor je bil pravljičen

Nekaj ravnine, potem pa sva krenila na desno in kar kmalu prišla na najin prvi cilj. Jankovec, kjer sva tokrat drugič letos. Spomladi sva ga obiskala grede, ko sva s evračala od  vrha Pogorevc in koče Dukles.Ampak jer mi je tukaj res všeč tako lep gozd debele smreke in toliko podrstja, ja da se počutiš , kot gozdna vila med vsem tem razkošjem koroških gozdov. 

Lepo urejen vrh z vpisno knjigo in klopco.

Kjersva si privoščia izdaten zajtrk, ali malico kakor se vzame. A je bil tudi že čas. Kajti prazen žakelj ne stoji pokonci.

Zadovoljna , , okrepčana, sva se vpisala , se poslikala ha ha  potem pa odšla nazaj , kajti pred nam je še kar nekaj ciljev  današnje poti.

Zelo lepi motivi ob poti

Spet sva na razpotju, kren9ila sva levo navzdol na travnik.



Kjer je naju pozdravila čreda govedi 

A midva sva se že bližala najinemu  konjičku, ki je naju odpeljal do najinega drugega cilja. A o tem v naslednjem zapisu.

p.p.